Prvi protikoronski zakon

S prvim protikoronskim zakonom je želela vlada predvsem zamrzniti stanje ob izbruhu epidemije novega koronavirusa in s tem, tako marca premier Janez Janša, zaščititi trg dela, gospodarstvo in družbo nasploh.

V tej luči je zakon za pomoč prizadetim posameznikom in podjetjem predvidel za okoli tri milijarde evrov ukrepov. Ker je v praksi prišlo do nekaterih nejasnosti in se je pokazalo, da so bile nekatere skupine spregledane, je vlada zakon aprila novelirala, s čimer naj bi se obseg pomoči povečal na 3,1 milijarde evrov in naj bi na koncu zajel 1,3 milijona prebivalcev.

Osrednji ukrep je bil skoraj trimesečno subvencioniranje 80-odstotnih nadomestil plač za delavce na čakanju zaradi poslovnih razlogov in višje sile (denimo varstva otrok) ter plačilo prispevkov za socialno zavarovanje za te delavce.

Zavod RS za zaposlovanje je doslej prejel vloge za povračilo nadomestila za okoli 266.500 zaposlenih, izvedel pa za okoli 35 milijonov evrov izplačil. Vlada je medtem ukrep ocenila na okoli 700 milijonov evrov.

Zakon je s ciljem pomagati podjetjem predvidel tudi plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tiste, ki v času epidemije delajo in prejemajo plačo, novela pa je naložila, da delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov.

Izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve za zaposlene, ki so pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za zdravje oz. so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, je bilo medtem za javni sektor določeno že v prvi različici zakona.

Mesečni temeljni dohodek v višini 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj ter oprostitev plačila socialnih prispevkov v aprilu in maju se je najprej priznalo samozaposlenim, verskim uslužbencem in kmetom, nato pa še družbenikom.

Naknadno je bil razširjen tudi nabor upravičencev do enkratnih solidarnostnih dodatkov. Ob upokojencih so si jih z novelo prislužili še brezposelni prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja in prejemniki poklicnih pokojnin (do 300 evrov), ob prejemnikih denarne socialne pomoči in študentih pa na primer še določeni člani kmetij, družinski pomočniki, prejemniki dodatka za nego otroka, materinskega nadomestila, invalidi in rejniki (150 evrov).

Novela je ob tem zagotovila še enkratni solidarnostni dodatek v višini 30 evrov na vsakega otroka.

Osrednji ukrep novele pa je bilo t. i. krizno nadomestilo za brezposelnost v višini 513 evrov bruto oziroma okoli 400 evrov neto, do katerega so v času epidemije upravičeni tudi tisti, ki ob izgubi dela po sicer veljavnem zakonu o urejanju trga ne bi bili.

Da bi pospešili investicije, je novela predvidela še ukrepe za pospešitev izdajanja gradbenih dovoljenj, tudi z zaostritvijo pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij pri teh postopkih.

Drugi protikoronski zakon

Drugi protikoronski sveženj je ob noveli interventnega zakona vključeval tudi zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu, ki je prinesel državna jamstva za likvidnostna posojila podjetij pri poslovnih bankah in hranilnicah. Obseg garancijske sheme je bil določen v višini dveh milijard evrov.

Kot je ob sprejemanju zakona poudaril Janša, naj bi z njim dosegli, da podjetja in posamezniki, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo, ne bodo posegali po ukrepih, kot so zapiranje proizvodnje, ki je še perspektivna, ali odpuščanje zaposlenih.

Banke so sicer podrobna pravila, povezana s shemo, v uredbah dočakale šele prejšnji teden. Medtem ko so dileme za odobritev odloga kreditnih obveznosti večinoma rešene - banke so do začetka maja prejele 22.230 vlog kreditojemalcev za odlog plačila, kar predstavlja 3,3 odstotka vseh kreditov, pri čemer skupen znesek odloženih plačil znaša 267,2 milijona evrov - pa odprta ostajajo vprašanja glede kreditov z državnim poroštvom.

Med novostmi v drugem protikoronskem zakonu je bila tudi pomoč lokalnim skupnostim v obliki zvišanja povprečnine občinam s 589,11 na 623,96 evra.

Tretji protikoronski zakon

Zdaj je za obravnavo v DZ pripravljen predlog tretjega protikoronskega zakona, ki naj bi predstavljal izhodno strategijo po epidemiji in je ocenjen na milijardo evrov.

Kot nosilni ukrep je predlagana shema subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Na voljo bo delodajalcem, ki vsaj desetini zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Država bo subvencionirala od pet do 20 ur tedensko, subvencije pa bodo fiksne in bodo znašale do 448 evrov.

Subvencioniranje čakanja na delo bo medtem podaljšano le za gostinstvo in turizem, pa še to le do konca junija, prav to pa je izzvalo kritike z delodajalske in delojemalske strani, da gre za neutemeljeno razlikovanje med panogami.

Večjega odobravanja so deležni predvideni turistični boni, ki jih bodo prejeli vsi prebivalci Slovenije, mladoletni v višini 50 evrov, odrasli pa v višini 200 evrov. Do konca leta jih bo mogoče koristiti za plačilo nočitve oz. nočitve z zajtrkom v hotelih, počitniških domovih, kampih, na turističnih kmetijah ipd.

V predlogu zakona je še več manj odmevnih rešitev, denimo dodatne finančne spodbude za podjetja v obliki povratnih in nepovratnih sredstev ter manj strogi pogoji pri državnih spodbudah za spodbujanje investicij.

Prav tako so predvideni ukrep finančnega inženiringa za financiranje na področju cestnih prevozov, za katerega bo država v letu 2020 namenila 10 milijonov evrov, SID banka pa 25 milijonov evrov, podaljšanje pogodb z izvajalci linijskih prevozov in finančna pomoč žičničarjem v višini do 12.200 evrov.

Vlada predlaga tudi kritje stroška izpadlih storitev izvajalcem socialnovarstvenih storitev pomoči družini na domu, krizni dodatek še za zasebne izvajalce te storitve in kritje stroška oskrbnine uporabnikom institucionalnega varstva, ki so bili ob epidemiji premeščeni v domačo oskrbo. Staršem, ki bodo sami poskrbeli za otroke, do konca junija ne bo treba plačati vrtca.

Med drugim predlagani zakon nalaga še delno kritje izgub v zdravstvu, več ukrepov za pomoč kmetijstvu, s ciljem pospešiti investicije pa podaljšuje pa tudi omejitve za nevladnike.

Predlagani ukrepi pa niso prepričali vseh skupin prebivalstva. Največ kritik prihaja iz vrst prevoznikov, ki rožljajo s protesti, avtomobilske industrije, kulture, medijev. Kljub temu, da je predlog osredotočen nanje, so nezadovoljni tudi v turizmu.

Epidemija v številkah: 1468 okuženih, umrlo 106 ljudi

Do vključno 21. maja so v Sloveniji potrdili skupaj 1468 primerov okužbe z virusom sars-cov-2. V bolnišnicah se je doslej po podatkih Sledilnika za covid-19 skupaj zdravilo 316 ljudi, 21. maja jih je bilo hospitaliziranih še 21.

Skupaj je doslej za covidom-19 umrlo 106 ljudi. Največ smrtnih žrtev, 25, je bilo v tednu od 6. do 12. aprila, največ bolnikov v enem dnevu pa je umrlo 4. in 6. aprila, obakrat po šest.

Po najmanj en primer okužbe so doslej potrdili v 154 od skupaj 212 slovenskih občin. Največ okuženih je bilo v Ljubljani, skupaj 255, po več kot sto primerov so odkrili še v Šmarju pri Jelšah (174) in Ljutomeru (135).

V omenjenih občinah kot tudi v Metliki na četrtem mestu (74 potrjenih okužb) so bila žarišča okužbe predvsem domovi starejših občanov. V domovih po Sloveniji so skupaj potrdili 460 primerov okužbe, od tega 323 med oskrbovanci. Kar okoli 80 odstotkov vseh smrtnih žrtev pri nas je bilo prav stanovalcev domov.

Med zdravstvenimi delavci in sodelavci so do vključno 21. maja potrdili 303 primere okužbe.

V času epidemije odpadlo za 95 milijonov zdravstvenih storitev

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bilo samo marca opravljenih za 10,7 milijona evrov manj storitev v specialistični dejavnosti v primerjavi z marcem lani, za 7,4 milijona evrov manj bolnišničnih storitev in za 5,5 milijona evrov manj zobozdravstvenih storitev. Po njihovi oceni bo v času epidemije skupaj odpadlo za okoli 95 milijonov zdravstvenih storitev.

Finančna uprava RS je aprila pobrala 402 milijona evrov oz. 25 odstotkov manj davkov in dajatev kot aprila lani. Že marca je bil padec štiriodstoten. Zaprtje večjega dela trgovin in prepoved opravljanja storitev sta zmanjšala tudi prilive od davka na dodano vrednost v državni proračun. Marca so bili ti za petino manjši kot pred letom dni.

Vlada ocenjuje, da se bo javni dolg letos zvišal na 37,556 milijarde evrov, to pa pomeni kar 82,4 odstotka BDP. Namesto za letos načrtovanega javnofinančnega presežka v višini 0,8 odstotka BDP vlada zdaj pričakuje 8,1-odstotni primanjkljaj.

Ob vseh teh podatkih je jasno, da bo država namesto sprva predvidene gospodarske rasti letos zabeležila znaten padec BDP; po različnih ocenah bo ta najmanj petodstoten ali celo več kot osemodstoten.

Bojana Beović

Strah pred drugim valom epidemije

"Glede na trenutno epidemiološko stanje in glede na to, da se ljudje poleti družimo bolj na prostem, ni šol in tovrstnega združevanja, je realno pričakovati, da ne bomo doživeli takoj novega epidemičnega vala," je povedala infektologinja Beovićeva z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

A že jeseni se bo položaj spremenil. Šole in fakultete se bodo vnovič odprle, ljudje pa se bodo v hladnem obdobju leta bolj zadrževali v zaprtih prostorih. To so pogoji, v katerih se respiratorni virusi tudi sicer bolje prenašajo, je pojasnila.

Drugi val je po njenih besedah realna možnost, ker virus še kroži in je velik del prebivalstva zanj še občutljiv. "Tudi za tistih nekaj odstotkov ljudi v Sloveniji, ki so bolezen preboleli, se še ne ve, ali so odporni proti novi okužbi," je opozorila.

Tako je po besedah Beovićeve "možen kakršen koli novi val, tudi ogromen". Hkrati se tudi mikroorganizmi spreminjajo. "To je lahko zelo špekulativno. Obstaja možnost, da postane virus bolj nevaren, se bolj prenaša in povzroča hujše bolezni. Ali pa gre v obratno smer. Eno in drugo je možno, oboje poznamo pri različnih mikroorganizmih, ki krožijo ves čas," je pojasnila.

Beović: problem ni število ventilatorjev, ampak osebja, ki ga zna upravljati

Ravno zato se je treba osredotočiti na tiste dejavnike, ki bodo določili potek drugega vala, na katere lahko sami vplivamo, pravi.

Zato se je treba v vmesnem času dobro pripraviti - poleti mora potekati intenzivna mikrobiološka diagnostika in treba je testirati vsak sum na okužbo, tudi tiste s simptomi, ki niso zelo značilni za covid-19, recimo otroke z drisko. Na ta način je možno omejevanje kontaktov prek epidemiološke službe, s čimer se lahko preprečijo večji izbruhi in odloži prihod drugega vala epidemije.

Pripraviti se mora zdravstveni sistem. V UKC Ljubljana se po njenih navedbah že usposabljajo mladi zdravniki in medicinske sestre za delo z najtežje bolnimi, podobno se organizira za celotno Slovenijo. Problem namreč ni več število ventilatorjev, ampak osebja, ki jih zna upravljati. Tudi v prihodnje bodo bolnike najprej sprejemali le na infekcijski kliniki UKC Ljubljana, ob večjem številu dodatne tri bolnišnice, to so UKC Maribor, klinika Golnik in Splošna bolnišnica Celje, in nato po potrebi tudi druge.

V zdravstvu se predvsem bojijo hkratnega drugega vala koronavirusa in povečanja števila okužb z gripo. "Pri nas je bila v prvem valu smrtnost majhna - razen pri bolnikih v visoki starosti - ravno zato, ker je bil vsak bolnik deležen vsega, kar je bilo možno. Če se nam bo zgodila kombinacija z gripo, kot je bilo v Italiji, bodo razmere slabše. Ob večjem številu bolnikov kakovost obravnave pade, saj na taki ravni ni izvedljiva," je dejala.

Deloma bi lahko to preprečili z bolj množičnim cepljenjem proti gripi. Cepivo proti gripi je po njenih besedah razmeroma slabo, a vendarle zmanjša potrebo po hospitalizaciji in smrtnost.

Ne le do drugega, pride lahko namreč tudi do nadaljnjih valov epidemije, sčasoma pa tudi do bolj sezonskega ponavljanja bolezni, ki je značilno za respiratorne viruse, pravi Beovićeva.