Agencija RS za okolje (ARSO) pri spremljanju kemijskega stanja morja vrednoti 45 različnih strupenih snovi, za katere so na evropski ravni določene mejne vrednosti, v sklopu ekološkega stanja pa merijo še 35 drugih onesnaževanj, ki so v slovenskem prostoru poznane kot relevantne za vodno okolje. "Ekološko in kemijsko stanje je sestavljeno iz več parametrov in metrik, pri čemer se nekateri parametri spremljajo vsako leto mesečno, drugi, predvsem nekateri biološki elementi kakovosti, se spremljajo enkrat do dvakrat v šestletnem obdobju," pojasnjujejo na ARSO.

Tako se pri spremljanju ekološkega stanja morja vsako leto mesečno izvaja meritve bioloških elementov kakovosti, iz katerih se ugotavlja tudi stopnja degradiranosti morja. "Metrike, ki se jih spremlja v okviru ekološkega stanja, vrednotijo predvsem trofičnost - vpliv obremenjenosti s hranili (biološka elementa fitoplankton in makroalge- s prostim očesom vidne alge) - ter splošno degradiranost, kar vključuje obremenitev z organskimi snovmi, hranili, drugo onesnaženje, spremenjeno rabo zemljišč v zaledju, spremembe v strukturi morskega dna (biološki element bentoški nevretenčarji - majhne živalice, ki živijo na in v morskem dnu)," navajajo.

Zadnja in trenutno veljavna ocena ekološkega stanja vključuje rezultate spremljanja za obdobje 2014 - 2019, ti rezultati pa so upoštevani v 'Načrtu upravljanja voda za vodno območje Jadranskega morja za obdobje 2023–2027'. Kot poudarjajo na ARSO, stanje v Koprskem zalivu ocenjejo kot dobro.

"Tudi ob upoštevanju zadnjih letnih ocen ekološkega stanja na podlagi bentoških nevretenčarjev (ki odražajo vpliv splošne degradiranosti) v 2020 in 2022 je vodno telo MPVT Koprski zaliv ocenjeno dobro."

Za kemijsko stanje morja vsako leto izvajajo mesečne analize relevantnih onesnaževal. Kot je znano, je bilo v preteklosti slovensko morje prekomerno obremenjeno s tributilkositrovimi spojinami (TBT), ki so se uporabljale v premazih za zaščito plovil, in so zelo škodljive za morske organizme, saj se iz ladijskega trupa počasi izpirajo ter  prehajajo v vodno okolje, kjer se lahko ohranijo tudi daljši čas. Uporaba TBT je zaradi njihove toksičnosti od 2003 dalje v Evropi sicer prepovedana, vendar je bilo slabo kemijsko stanje morja ugotovljeno od leta 2008, ko so začeli spremljati to onesnaževalo, pa vse do leta 2016. Po vsej verjetnosti je to bila posledica čezmejnega onesnaževanja in torej rabe teh snovi v drugih državah, ki ležijo ob Jadranskem morju, ali pa prekomerne rabe teh snovi v preteklosti.

Tako je bila v slovenskem morju še v letu 2014 letna povprečja koncentracija TBT-ja v vodi na večini vodnih teles dvakrat višja od standarda kakovosti, izraženega kot letna povprečna vrednost, občasno so bila izmerjena tudi preseganja največje dovoljene koncentracije. 

Vendar pa se od leta 2017 beležijo bistveno nižje vrednosti teh toksičnih spojin. "V letu 2017 so se  koncentracije TBT v morju znižale pod standard kakovosti in od takrat  dalje ugotavljamo dobro kemijsko stanje morja," pojasnjuje ARSO. Ob tem dodajajo, da je bilo dobro stanje za morje glede vsebnosti TBT potrjeno tudi v letu 2023. Kot še navajajo, tudi ostala onesnaževala ne presegajo mejnih vrednosti. "Ostala onesnaževala, ki jih je potrebno spremljati v morju, ne presegajo mejnih vrednosti," so še zagotovili na ARSO.