Idejni projekt Istrskega kulturnega centra Izola, ki ga je izdelal biro Ark arhitektura Krušec.

Javni arhitekturni natečaj je v sodelovanju z občino izpeljala Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), pri pripravi strokovnih podlag za razpis natečaja pa so sodelovali tudi izolski kulturniki. Postopek je trajal skupno 113 dni, od katerih so imeli natečajniki 63 dni časa za pripravo natečajnih rešitev. Strokovna komisija je izbrala šest predlogov, ki so najbolje odgovorili na programsko in prostorsko zahtevno nalogo ter jim podelila tri nagrade in tri priznanja. Vsi idejni projekti bodo na ogled v palači Manzioli do 20. decembra.

Na občinskem Uradu za prostor in nepremičnine so sprejeli sklep o pripravi prostorskega izvedbenega akta za dotično ureditveno območje (IPA 3 – nekdanja Mala oprema) spomladi 2015. Prestižno parcelo s pogledom na morje, na kateri je predvidena izgradnja kulturnega centra, je občina pridobila konec leta 2019, ko je izkoristila priložnost za ugoden odkup. Občinski svet jo je razglasil za javno kulturno infrastrukturo, vlada pa je projekt Istrskega kulturnega centra Izola vključila v načrt razvojnih programov 2021–2024 in s tem zagotovila del finančnih sredstev za izvedbo projekta. Občina Izola je projekt uvrstila v svoj načrt razvojnih programov. V nadaljevanju sledita priprava Podrobnega občinskega prostorskega načrta (OPPN) in strokovnih podlag, sočasno pa priprava dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Nobena od ostalih zamišljenih lokacij (obstoječega kulturnega doma, območja letnega kina v parku Arrigoni ali denimo območja nekdanje tovarne Argo) ni prestala preizkusa časa, saj so strokovna izhodišča za izvedbo uprizoritvenih umetnosti danes prostorsko zahtevnejša. Obenem te lokacije niso prestale upravne in strokovne presoje.

Polona Filipič Gorenšek, predsednica ocenjevalne komisije (ZAPS), je posebej izpostavila lastnosti, ki ločijo prvonagrajeni projekt od ostalih natečajnih rešitev. Objekt vabi obiskovalca z več strani, saj ima dve glavni fasadi. Z novo nastalo ulico, ki poteka na nivoju terena, vzpostavlja vez s horizontom in odpira danes zaprto 'ranjeno' območje za vsakega mimoidočega. Na ta način deluje kot dnevna soba mesta, saj je namenjen vselej vsakomur. Projektanti so zasnovo objekta prilagodili edinstvenosti lokacije: iz pasaže v pritličju je povsod vidno morje na eni strani oz. park na drugi strani. Poleg jasne zasnove v pritličju je obiskovalcu kulturnega centra lepo berljiva tudi organiziranost programov po vertikali: tisti programi, ki niso vezani izključno na dvorane, na najboljši možen način izkoristijo pogled proti morju in parku. Edinstvena je tudi fasada, za katero so uporabili kamen, najznačilnejši material mediteranskega okolja. Po svoji naravi je težek, vendar so ga spretno nizali na fasado kot v perforirano tkanino. Stavbo so z njim oblekli od etaže prvega nadstropja navzgor in kamen na ta način dematerializirali. Hkrati ta opna služi senčenju notranjih prostorov.

Tomaž Krušec, biro Ark arhitektura Krušec

Tomaž Krušec, predstavnik avtorjev zmagovalnega idejnega projekta, je ob tej priložnosti povedal, da so se za prijavo na natečaj odločili po temeljitem razmisleku. "V širši regiji ni tako kompleksnega kulturnega programa, kot je bil zastavljen v tem natečaju. Obenem nas je prepričala izjemno kompetentna žirija, katere član je bil tudi Enrique Sobejano, trenutno eden najvidnejših arhitektov v svetovnem prostoru," in poudaril, "da je bila ta lokacija, glede na program, optimalna. Ves čas, ko smo snovali rešitev, smo se ukvarjali s tem, kako ta prostor nameniti ljudem, saj ga bodo uporabljali tudi takrat, ko bo kulturni center zaprt. Naš glavni motiv je bil, kako ustvariti javni prostor, namenjen Izolanom. Ta zavezanost javnosti je ena osnovnih zavezanosti vsakega arhitekta in obljubljam vam, da – če nam uspe peljati projekt naprej – bomo to zavezo vam, meščanom, ohranili."