Predčasne volitve so posledica padca vlade Maria Drahgija, v kateri so bile vse stranke razen Bratov Italije, sredi poletja. Redne volitve bi morale biti prihodnjo pomlad.

Po zaprtju volišč bodo objavili izide vzporednih volitev, prvi delni izidi pa bodo znani v noči na ponedeljek. To so prve volitve po reformi, s katero se je za tretjino zmanjšalo število članov obeh domov parlamenta. Okoli dve tretjini mandatov je izbranih po proporcionalnem, tretjina pa po večinskem sistemu.

Zadnje ankete o volilnih namerah Italijanov so bile objavljene pred dvema tednoma in so kazale na prepričljivo zmago desnega pola v obeh domovih parlamenta. Poleg Bratov Italije, katerih vodja Giorgia Meloni računa na premierski položaj, sta v njem še desna Liga Mattea Salvinija in Naprej Italija večkratnega premierja in medijskega mogotca Silvia Berlusconija.

Giorgia Meloni

Zmaga desnice in morebitno imenovanje Giorgie Meloni na čelo italijanske vlade skrbi tako Bruselj kot tudi slovensko manjšino v Italiji. Čeprav Meloni pravi, da je stranka fašizem pustila za seboj, temu verjame le malokdo.

Leva sredina se medtem pred volitvami ni uspela poenotiti. Demokratska stranka pod vodstvom Enrica Lette sicer upa, da bo uspela dobiti podporo doslej neodločenih volivcev ter prehitela Brate Italije in postala najmočnejša stranka v parlamentu. Zmagovalki zadnjih volitev, Gibanju pet zvezd, ki se ne uvršča v nobenega od polov, se letos obeta precej manj glasov.

Za sedež v senatu se znova poteguje pripadnica slovenske manjšine Tatjana Rojc, ki ima realne možnost za izvolitev, saj je nosilka liste Demokratske stranke v Furlaniji - Julijski krajini.