V EU ZGODOVINSKI PADEC RODNOSTI: Tudi v Sloveniji rekorden upad števila rojstev

Svet

V Evropski uniji se je leta 2023 rodilo 3,67 milijona otrok, kar je skoraj dvakrat manj kot pred šestimi desetletji, stopnja rodnosti pa je bila zgodovinsko najnižja s 1,38 živorojenega otroka na žensko v rodni dobi, je danes sporočil Eurostat. Tudi v Sloveniji se je leta 2023 rodilo najmanj otrok - 16.989, stopnja rodnosti pa je bila 1,5.

V Evropski uniji se je leta 2023 rodilo 3,67 milijona otrok, kar je skoraj dvakrat manj kot pred šestimi desetletji, stopnja rodnosti pa je bila zgodovinsko najnižja s 1,38 živorojenega otroka na žensko v rodni dobi, je danes sporočil Eurostat. Tudi v Sloveniji se je leta 2023 rodilo najmanj otrok - 16.989, stopnja rodnosti pa je bila 1,5. 

Med letoma 1961 in 2022 se je največ otrok, 6,8 milijona, rodilo leta 1964. Od takrat se je število rojstev razmeroma enakomerno zmanjševalo in leta 2023 doseglo 3,67 milijona, kar je 5,4 odstotne točke manj kot leto pred tem. V primerjavi z letom 2022 je bilo medtem v Sloveniji leta 2023 rojstev za 3,6 odstotka manj. Stopnja rodnosti je bila leta 2023 v EU z 1,38 živorojenega otroka na žensko v rodni dobi najnižja doslej.

Najnižja stopnja rodnosti je bila na Malti, in sicer 1,06, najvišja pa v Bolgariji - 1,81. Slovenija je ob Belgiji, Bolgariji, Češki, Franciji, Hrvaški, Madžarski, Romuniji, Slovaški in Islandiji sodila med države, v katerih je bila stopnja rodnosti višja od povprečja v EU, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. V EU je bila povprečna starost žensk, ki so rodile prvega otroka, 29,8 leta. Najmlajše - 26,9 leta - so bile v Bolgariji, najstarejše pa v Italiji z 31,8 leta.

V Sloveniji se od leta 2019 povprečna starost mater, ki so prvič rodile, ni spremenila, bila je 29,7 leta. Skoraj polovica oziroma 46,4 odstotka vseh v letu 2023 rojenih otrok je bilo prvorojencev. Več kot polovica (54,5 odstotka) jih je bilo prvorojenih v Luksemburgu, na Portugalskem (54,3 odstotka) in na Malti (54,1 odstotka). Najmanj jih je bilo v Latviji (39,2 odstotka), Estoniji (39,7 odstotka) ter na Irskem (41,2 odstotka). V Sloveniji je bilo 47 odstotkov prvorojencev.

Matere, ki so se rodile v drugi članici EU ali v državi izven EU, so leta 2023 rodile 23 odstotkov vseh otrok v EU. Največ, kar 67 odstotkov, jih je bilo v Luksemburgu. Najmanj pa jih je bilo v Bolgariji in na Slovaškem, kjer so kar 97 odstotkov vseh otrok rodile matere, ki so se tam rodile. Od leta 2013, odkar je ta podatek dostopen za vse članice EU, se je povečal odstotek priseljenih mater, ki so rodile. Malta je zabeležila največji porast 25 odstotnih točk. Sledi Portugalska s povečanjem 13 odstotnih točk, nato pa Španija, Slovenija, Ciper in Češka, ki so zabeležile okoli osem odstotni porast. V Sloveniji so priseljene matere leta 2023 rodile 16,5 odstotka vseh otrok.

Deli novico: