JE FELICE ZIZA KLICAL POLICIJO? Kaos na sestanku italijanske skupnosti v Izoli

Izola

Zaradi nasprotovanja zaposlenih in napetega vzdušja je na petkovi seji Sveta Italijanske samoupravne narodne skupnosti (ISNS) Izola morala posredovati policija. Svet je odločal o novi sistematizaciji delovnih mest te ustanove, ki upravlja letno z več kot pol milijona evrov. Sporna sistematizacija naj bi neupravičeno prilagajala sistem pristojnosti za točno določeno osebo, kar krepi očitke o netransparentnosti in klientelizmu; po mnenju sindikata KS 90 je nastala tudi brez socialnega dialoga. Zaposleni, ki se s spremembami ne strinjajo, naj bi bili na seji označeni za "moteče"  ter pozvani, da zapustijo prostor. Ker tega niso želeli, je bila na prizorišče poklicana policija. Po pričevanju udeležencev naj bi posredovanje policije zahteval poslanec italijanske narodnosti Felice Ziza.

V petek, 5. septembra, je so na seji Sveta Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola (ISNS) sprejemali "Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Samoupravni skupnosti italijanske narodnosti Izola", ki neposredno vpliva na zaposlene v tej javni ustanovi, s čemer se del zaposlenih ne strinja.

Kot menijo, naj bi nova sistematizacija obstoječi sistem porazdelitve nalog in pristojnosti med zaposlenimi dodobra spremenila; pri tem naj bi šlo za prilagajanje celotnega sistema točno določeni osebi, ki je bila lani zaposlena na posebej sistematizirano delovno mesto in katere pozicijo naj bi se z novo sistematizacijo želelo krepiti

Razmere so se na petkovi seji ISNS zaostrile do te mere, da je morala posredovati policija. Na seji Sveta so namreč nekateri zaposleni želeli s svojo prisotnostjo izraziti nasprotovanje spremembam, vendar naj bi bili po oceni vodstva Sveta preveč "moteči", zato naj bi jih pozvali, da sejo zapustijo. Ker tega niso želeli, je bila na prizorišče poklicana policija

Je policijo zahteval poslanec italijanske skupnosti Ziza?

Na seji Sveta je bil prisoten tudi poslanec italijanske narodnosti v DZ Felice Ziza – izločitev javnosti s seje naj bi po pričevanju enega od prisotnih zahteval prav on.

"Ziza nas je hotel za vsako ceno spraviti iz sobe; zgodbo, da smo mi kot gostje delali hrup, so si izmislili. Seveda to ni res, ampak da bi uresničili svoje zasebne interese z javnim denarjem, so nas morali za vsako ceno vreči ven in so si izmislili ta izgovor," navaja ob tem pa dodaja:

"Policija je posredovala, a ni mogla ničesar narediti. Jaz pa čakam, da dobim zapisnik, da vidim, ali obstaja možnost, da ovadim poslanca in predsednika CAN-a v Izoli, ker gre za zlorabo oblasti," je oster.

Felice Ziza

Očitki o klientelizmu

Na ISNS padajo tudi očitki o klientelizmu in družinskih povezavah med posamezniki, ki zasedajo v obalni italijanski skupnosti ključne funkcije, pa tudi o poskusu prevzema vodenja izolske skupnosti iz ozadja v času trajanja mandata obstoječega predsednika.

Po javno dostopnih podatkih je bilo konec leta 2024 v tej ustanovi zaposlenih pet javnih uslužbencev za polni delovni čas, in sicer trije strokovni sodelavci, čistilka in hišnik. Na podlagi letnega finančnega poročila za 2024 so prihodki v letu 2024 so znašali več kot pol milijona evrov (504.394,34 evrov).

Kritike letijo tudi na s predsednika Sveta CAN Jana Pulina, ki naj bi svoje odgovornosti prelagal na Svet in se ta tak način izogibal sprejemanju odločitev. Kot je znano, je bil Pulin imenovan maja lani, potem ko je Svet CAN s položaja razrešil Vito Valenti na seji sveta, ki je potekala za zaprtimi vrati.

Sindikat brez gradiva in brez sestanka 

V Obalni sindikalni organizaciji KS 90, ki zastopa zaposlene v ISNS, poudarjajo, da je bila ta odločitev sprejeta "brez iskrenega in vključujočega socialnega dialoga z reprezentativnim sindikatom in s tem tudi zaposlenimi". Na osnutek sistemizacije so že sprejetjem podali negativno mnenje in predlagali organizacijo sestanka s Pulinom, "na katerem bi lahko odkrito in iskreno izmenjali mnenja o vseh vprašanjih, povezanih tako z vsebino predlaganega dokumenta kot tudi s pogoji dela nasploh", a kljub večkratnim pozivom do sestanka ni prišlo.

Prav tako niso prejeli internih aktov in zadnjega predloga sistemizacije v slovenskem jeziku, za kar so zaprosili "skladno z določbami Zakona o javni rabi slovenščine". To po njihovem mnenju "dodatno otežuje sodelovanje in razumevanje sprejetih odločitev ter vnaša dvom v iskrenost kvalitetnega socialnega dialoga z njihove strani". 

Na PU Koper kot tudi na vodstvo ISNS ter sindikalne predstavnike smo naslovili več vprašanj glede petkovega dogajanja. Njihove odgovore bomo objavili po prejemu.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Ištrijan |  08 .09. 2025 ob  15: 10
......med posamezniki, ki zasedajo v obalni italijanski skupnosti ključne funkcije.....

Katera pa je ne-obalna italijanska skupnost?!

Zakaj še vedno vztrajate in operirate s terminom obala, ki nič ne določa in se ne razume za kaj pravzaprav gre. Se zavedate (avtor člnaka!) koliko bolj jasno in preprosto bi bilo zapisati pripadniki izolske Italijanske samoupravne narodne skupnosti? S tem, ko bi zapisali točen ime kraja in prenehali že enkrat uporabljati izraz obala, bi povsem jasno in nedvoumno določili za katero obomočje in skupnost dejansko gre!

Nehajte se že enkrat delat norca iz samih sebe: Mi nismo in ne živimo na obali, mi imamo obalo!