Leta 2015 je 16-letnik doma iz okolice Ljutomera skupaj z vrstniki odšel na travnik ob potoku in tam zaužil zvarek iz cvetov navadnega kristavca. Rastlino naj bi nabrali na nekem vrtu v bližini. Po zaužitju so pokadili še nekaj zvitkov konoplje in začeli močno halucinirati. 16-letnik je umrl, še eden njegov vrstnik je potreboval bolnišnično zdravljenje.

"Navadni kristavec je enoletna rastlina iz družine razhudnikovk, kamor prištevamo paradižnik, krompir, papriko, feferone in jajčevce," pojasnjujejo na Kmetijskem zavodu Nova Gorica. V višino lahko zraste tudi do dva metra. Prepoznamo ga po značilnem močnem steblu z razvejanimi vejami. Listi so veliki, ovalni in nazobčani. Cvetovi pa beli in vijolični, "eden najbolj značilnih vidikov rastline". Cvet lahko doseže dolžino devet do deset centimetrov, sestavljen je iz petih cvetnih listov, ima podolgovato obliko zvonca in je ponoči odprt. Plod spominja na oreh s trnjem, v katerem jeseni dozorijo črna semena.

Navadni kristavec uspeva v toplejših krajih, običajno raste divje na neobdelanih površinah, ob robovih cest, na travnikih in v gozdovih. Gojene rastline navadnega kristavca, ki jih imenujemo tudi angelske trobente, najdemo v parkih in drugih zelenih površinah.

"Zaradi podnebnih sprememb in svoje visoke tekmovalne sposobnosti rasti rastlino čedalje pogosteje opažamo tudi na našem območju, predvsem kot plevel na obdelovalnih kmetijskih površinah. Učinkovito jo lahko zatiramo že z ustreznim kolobarjenjem, saj rastlina najbolje uspeva v kulturah z poznim zapiranjem medvrstnega prostora, medtem ko v strnih posevkih (predvsem žita) uspeva slabo," pravijo na zavodu. Za zatiranje navadnega kristavca se uporablja basamid granulat. Strupena je cela rastlina, saj vsebuje alkaloid atropin.

Ob zaužitju kateregakoli dela rastline običajno pride do tahikardije (povišan srčni utrip), povišane telesne temperature, vnetja kože in sluznice, težav pri vidu, govoru in sluhu, razdražljivosti, zmedenosti, halucinacij in vnetja sečil. Ob prevelikem odmerku je zaužitje rastline lahko tudi usodno, naštevajo na zavodu.

"V parkih, vrtovih, na parkiriščih, počivališčih in ob ulicah lahko te rastline na prvi pogled uspejo vzbuditi določeno zanimanje za svoje svetle barve ali za pravilnost svojih oblik. Kljub temu v sebi skrivajo pasti in prevare, zlasti za otroke, ki zlahka zbirajo in zaužijejo cvetove, plodove ali liste. Ljudem priporočamo, da naj se rastlin ne dotikajo in ne zaužijejo kateregakoli dela rastline (cvet, seme, listi, korenina), prav tako naj bodo pozorni v primeru, da pri tako imenovanem kurjenju zelenega odreza dotične rastline ne poskušajo odstraniti tako, saj je tudi dim strupen," svarijo na novogoriškem zavodu.

Za navadni kristavec obstajajo domača imena, kot so svinjska dušica, bik, bulnik, kužnik, pokalica, volek … Po navedbah Slovenskega zdravniškega društva (SZD) so ga v preteklosti uporabljali v različne namene, in sicer kot zdravilo proti astmi, oslovskemu kašlju, migreni, zmedenosti, omenjen pa je tudi kot sredstvo za izvajanje samomora. Prvi simptomi zastrupitve se začnejo pojavljati po 30 do 60 minutah ali po nekaj urah (odvisno od tega, kako je bila rastlina zaužita). Oseba začne momljati, govori nepovezano in tvori kratke, nesmiselne povedi, zaključujejo na Kmetijskem zavodu Nova Gorica.

"Navadni kristavec je dejansko zelo strupena rastlina," pravi dr. Samo Kreft, farmacevt in univerzitetni profesor, ki na Krasu vodi Šolo Sodobne fitoterapije. Kot pojasnjuje, je potrebno za zastrupitev rastlino zaužiti – jo inhalirati ob kajenju ali injicirati. Ob zaužitju lahko povzroči hude motnje zavesti, komo ali celo smrt.

"Strupi, ki jih ta rastlina vsebuje – atropin, skopolamin – za kožo niso škodljivi in prav tako ne morejo skozi kožo prodreti v telo. Z nasvetom, naj se ljudje rastline ne dotikajo, se verjetno želi preprečiti, da se ne bi strupi vneslo v telo preko rok, ki jih oseba daje v usta ali si s kontaminiranimi rokami mane oči. Strupi iz kristavca lahko povzročijo motnje vida, če jih vnesemo v oko," razlaga Kreft.

Drugi razlog, zakaj se odsvetuje dotikanje rastline pa je tudi v tem, da se želi preprečiti, da bi ljudje njena semena nehote razširili. "Rastlina je namreč dokaj invazivna in se rada naseli na različnih prostih površinah," zaključuje Kreft.