Pravoslavni verniki se na veliko noč pripravljajo s sedemtedenskim postom, med katerim pa v ospredju ni zgolj odrekanje hrani, ampak tudi odrekanje slabim dejanjem, prav tako je poudarek na molitvi.

Z osrednjim praznovanjem praznika začenjajo danes, ko bodo po pravoslavnih cerkvah z oltarja med ljudi simbolično prenesli Kristusov grob. V soboto dopoldne bodo po cerkvah potekale maše, popoldne pa blagoslovi jedi, ki so jih pripravili verniki. Ob polnoči bodo obhajali polnočne maše, s katerimi bodo naznanili Jezusovo vstajenje.

Na praznik velike noči pa po cerkvah zgodaj zjutraj pripravljajo jutranja bogoslužja. Zanje so značilne procesije, sledi liturgija, zvečer pa pripravijo tudi večerna bogoslužja. Velikonočna bogoslužja z mašami bodo tudi v ponedeljek in torek dopoldne.

Poglavar srbske pravoslavne cerkve patriarh Irinej je v poslanici vernikom ob prazniku zapisal, da je velika noč praznik "zmage vere in življenja nad smrtjo, praznik Kristusovega vstajenja, pa tudi vstajenje človeške narave, vstajenje vsakega človeka". Kot je navedel, verniki z mislimi in dejanji kažejo, da ne sprejemajo smrti, da so "lačni in žejni večnega življenja", da so ustvarjeni in izvoljeni za polnost življenja in za večnost.

Mnoga človeška prizadevanja so usmerjena k poskusom, da bi našli zdravilo proti smrti. Vsa vzvišena prizadevanja človeškega duha, kot so filozofija, znanost in umetnost, imajo nazadnje en sam cilj: premagati smrt. Človeštvo je v ta namen skozi stoletja ustvarjalo čudeže na področju tehnične in materialne kulture, znanosti in socialne ustvarjalnosti. Tudi filozofsko misel je privedlo do izjemnih razsežnosti, toda cilj je ostal nedosegljiv.

Razlog za to pa je po njegovih besedah preprost: "Prehodno in ustvarjeno ne more samo po sebi postati trajno in večno." A edinorojeni Božji sin je "našo smrt vzel nase kot svojo lastno", da bi vstal iz groba in s tem nepovratno premagal zakon umiranja in smrti, je poudaril.

Kot je še zapisal, ni naključno, da nihče od evangelistov ni poskušal opisati samega vstajenja oz. opisati, kaj se je zgodilo v ključnem trenutku. Vsi opisujejo le posledice tega dogodka in navajajo pričevanja ljudi o praznem grobu.

Skrivnost vstajenja tako ostaja skrita. Nihče ne more ne razumeti in ne opisati trenutkov rešitve, saj presegajo naše intelektualne zmožnosti. Resničnosti teh dogodkov smo lahko vredni le preko vere in duhovne izkušnje, je med drugim navedel srbski patriarh Irenej.

Mnogi pravoslavni verniki bodo tako veliko noč letos obeležili teden dni za ostalimi kristjani. Skupaj s pravoslavni verniki v Sloveniji bodo veliko noč v nedeljo praznovali pravoslavni verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Nekatere druge pravoslavne cerkve pa so sprejele Milankovićev koledar in so veliko noč praznovale 21. aprila.

Pri nas so sicer od pravoslavnih cerkva registrirane Zagrebško - ljubljanska metropolija Srbske pravoslavne cerkve (od leta 1976), Makedonska pravoslavna skupnost Sveti Kliment Ohridski (od leta 1994) in Krščanska koptska pravoslavna škofija Slovenije (od leta 2014).