Pahor je spregovoril o mnenju generalnega pravobranilca Sodišča EU, da to sodišče ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z arbitražo. Tega ne čuti kot klofute Sloveniji. "Slovenci radi hitro pesimistično opišemo razmere," je dejal in dodal, da je treba biti vztrajen, ko imaš argumente na svoji strani.

Spomnil je, da Hrvaška že nekaj let išče načine, da ne bi izpolnila tistega, kar je dolžna in "upa, da nas bo naposled nekega dne prepričala, da bomo znova pristopili k dvostranskim pogajanjem". A se po Pahorjevih zagotovilih ne bo zgodilo, tako iz pravnih razlogov, ker nas zavezuje odločba arbitražnega sodišča, kot političnih: "Ker nobena politična sila, zdajšnja ali nova, ne bo toliko predrzna, da bo začela nova pogajanja, ker si od njih ne more obetati več, kot je Sloveniji dodelilo arbitražno sodišče, tako na kopnem kot morju."

"Zato so te majhne zmage, ki jih proslavljajo na Hrvaškem, lahko legitimne, a so neplodne. Na koncu bomo pristali pri meji, ki jo je določilo arbitražno sodišče, do takrat pa mora Slovenija ravnati mirno, potrpežljivo in modro," je dejal predsednik in nadaljeval: "Kaj bi Hrvaška dala, da bi imela, ko vztraja pri svojem stališču, za podlago sodbo sodišča."

Želi si, da najdeta državi rešitev tudi za širitev schengna, ki je v interesu Slovenije. A bo tudi sam vključitvi Hrvaške vanj nasprotoval, če Slovenija ne bo dobila zagotovila, da je Hrvaška sposobna vodotesno varovati mejo, "saj v nasprotnem ne bodo rešeni problemi, ki jih ima Slovenija zdaj, in to je, da moramo z žično ograjo in patruljami na meji varovati notranje meje EU". "Pričakujem torej, da Hrvaška dokaže, da je nesporno sposobna varovati mejo tako, da ne bodo potrebne notranje meje med članicami schengna. Pika."

Pri več vprašanjih se je dotaknil pomena dialoga, ki ga v Sloveniji pogreša. "Opažam, da se ljudje zadovoljimo s tem, da povemo svoje stališče. To stališče postaja vedno bolj jasno, surovo tudi sovražno. Ne potrudimo pa se slišati drugačnih stališč in ne potrudimo se jih uskladiti," je dejal in ugotavljal, da je s tega vidika politična kultura bolj siromašna, kot je bila denimo pred 30 leti, ko so "trenja in vrenja" pripeljala k skupni odločitvi do plebiscita in pozneje do samostojnosti.

Glede dela vlade pa meni, da je drugo leto mandata skrajni čas, da izpelje nekatere ključne projekte. Ob dejstvu, da je manjšinska, meni, da bi bilo smiselno, da opredeli dva ali tri projekte, ki jih je "strastno pripravljena zagovarjati" in okoli njih organizira veliko družbeno razpravo. "Potreba je velikanska, priložnost je ob dobrem gospodarskem in socialnem ozračju sijajna, gre le za to, ali je dovolj politične volje v koaliciji, da se dogovorijo o nekaj ključnih ciljih," je dejal in ocenil, da če tega dogovora ne bo, "bomo priče zelo težkemu delu premierja, mučenju ministrov, DZ in celotne družbe, ko bomo videli, da zamujamo priložnost".

V odsotnosti bistvenih ciljev namreč "bolj in bolj na površje prihajajo takšne in drugačne afere".

Dodal je še, da se je slovensko gospodarstvo po zadnji krizi prestrukturiralo, medtem ko država tega ni storila. Ob tem je omenil javno upravo in zavode.