V Italiji so dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije 10. februarja - v spomin na dan, ko je bila podpisana pariška mirovna pogodba - razglasili marca 2004, obeležujejo pa ga od leta 2005. Ob tem se spominjajo predvsem dogodkov po drugi svetovni vojni, ko so se morali Italijani na tem območju odločiti, ali bodo ostali v Jugoslaviji ali bodo zapustili svoje rodne kraje.

Ena osrednjih spominskih slovesnosti 10. februarja bo tako kot vsako leto pri spomeniku žrtvam povojnih pobojev blizu Bazovice pri Trstu. Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa se je bodo udeležili tudi predsednica vlade Giorgia Meloni in več ministrov, med njimi zunanji minister Antonio Tajani.

Po pisanju Primorskega dnevnika naj bi sicer premierka v soboto na železniški postaji v Trstu vstopila na posebni vlak s potujočo multimedijsko razstavo o dnevu spomina. Vlak, ki je letošnja novost, bo po sobotnem začetku poti v Trstu do 27. februarja obiskal številna italijanska mesta na poti prebežnikov iz Istre in Dalmacije.

Že danes pa bosta ob dnevu spomina potekali slovesnosti v predsedniški in vladni palači v Rimu. Na današnjo slovesnost v predsedniški palači je vabljen tudi slovenski veleposlanik v Rimu Matjaž Longar, ki se slovesnosti namerava udeležiti, so potrdili na zunanjem ministrstvu. Vabilu italijanskega predsednika Sergia Mattarelle na slovesnost na Kvirinalu so se po podatkih ministrstva odzvali tudi predstavniki slovenske manjšine v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO).

Predsednica ene od krovnih organizacij manjšine, SKGZ-ja Ksenija Dobrila je pojasnila, da se je za udeležbo odločila iz spoštovanja, ki ga čuti do predsednika Mattarelle, ki si je osebno prizadeval za vrnitev Narodnega doma Slovencem v Italiji in je julija 2020 počastil spomin na stoletnico požiga tega slovenskega hrama v središču Trsta. Ob tem je ocenila, da se dan spomina v Italiji uporablja kot močna narodotvorna naracija, tudi na račun dokazanih in sprejetih zgodovinskih dejstev.

Na slovesnosti v vladni palači bodo po napovedih podelili odlikovanja svojcem žrtev fojb. Pročelji zgradb italijanskega senata in sedeža italijanske vlade bosta ob dnevu spomina osvetljena v barvah italijanske zastave, na palači Chigi pa bo ob tem še napis Io ricordo (Spominjam se).

Prireditve ob dnevu spomina se bodo sicer zvrstile v več krajih širom Italije. Občina Trst in Odbor za žrtve fojb so po poročanju Primorskega dnevnika pripravili program s 24 dogodki v 21 dneh.

Italijanska državna radiotelevizija Rai ob dnevu spomina pripravlja vrsto oddaj na temo fojb in optantov, že v ponedeljek pa je predvajala film La rosa dell'Istria (Istrska vrtnica), posnet po knjigi Grazielle Fiorentin, ki opisuje njeno usodo begunke iz istrskega Kanfanarja.

V zadnjem času se v Italiji krepijo prizadevanja, da bi bilo obeleževanje tega dneva še odmevnejše. Tako je italijanska vlada septembra lani ustanovila poseben koordinacijski odbor za načrtovanje pobud in slovesnosti ob dnevu spomina na fojbe. Lani je bila sprejeta tudi novela zakona o dnevu spomina, po kateri naj bi med mladimi Italijani razširili vedenje o povojnih pobojih in izseljevanju. Konec januarja pa je vlada v Rimu odobrila predlog zakona, ki predvideva odprtje muzeja spomina na fojbe v Rimu.

Borčevske organizacije iz Slovenije, Italije in Hrvaške so zato pred dnevom spomina pozvale slovenski državni vrh, naj od Rima zahteva konec manipulacij z zgodovino in priznanje italijanske agresije kot razloga za podpis mirovne pogodbe.