"V letu 2012 je bil opazen napredek pri kazenskem pregonu gospodarskega kriminala. Ne le pri kazenskem pregonu, temveč tudi v drugih fazah postopkov, tako pri odkrivanju, pregonu in sojenju," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal namestnik generalnega državnega tožilca Vrtačnik.

Na področju pranja denarja se je število obravnavanih zadev povečalo za 50 odstotkov, skupaj pa je bilo obsojenih največ oseb doslej - devet pravnih in fizičnih oseb, je pojasnil in dodal, da je trenutno 53 takih zadev na sodišču.

Tudi na področju korupcijskih kaznivih dejanj je bilo lani obsojenih največ oseb doslej - 22, tožilci pa so vložili 35 obtožnih aktov. Do dviga števila kazenskih ovadb je prišlo tudi na področju zatajitve davčnih in drugih finančnih obveznosti, je navedel Vrtačnik.

Fišer je zavrnil kritike, da so tožilci pri pregonu gospodarskega kriminala neorganizirani in neuspešni. V danih razmerah, z ljudmi, ki jih imajo na razpolago, so po njegovih besedah z rezultati na tem področju zadovoljni.

"Pomembno pa je, kar zadeva pregon gospodarskega kriminala, da zadeve s tega področja prihajajo v sojenje, da dosegamo obsodilne sodbe, kar je najlepši pokazatelj, da delamo prav," je poudaril. Dodal je, da je za tožilstvo ključen uspeh njihovih prizadevanj pred sodiščem.

Po Fišerjevih pojasnilih je precej zadev s tega področja v preiskovalnih postopkih, tudi te pa bodo prišle na vrsto. "Bistveno je, da se je voz začel premikati in po svojih močeh ter v okviru naših pristojnosti bomo poskrbeli, da se ne bo zaustavil," je izpostavil.

Kot je navedel vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan, se je lani povečalo število obsojenih oseb, vloženih obtožb in tudi zapornih kazni. "Vendar je bolj od same relativno ugodne statistike pomembno dejstvo, da so obsojeni in obtoženi nekateri ljudje z veliko družbeno močjo ter vplivom, ki so do nedavnega veljali skoraj za nedotakljive," je poudaril.

Po njegovi oceni so novi instituti, določeni v zakonu o kazenskem postopku, predvsem sporazum o priznanju krivde in predobravnavni narok, uspešni, v praksi pa se dejansko dosegajo boljši rezultati od pričakovanih.

Lani so ustanovili sedem skupnih preiskovalnih skupin in tri finančne preiskovalne skupine; finančne preiskave se vodijo zoper 77 fizičnih oseb.

Ob tem je Furlan poudaril, da je treba delo Specializiranega državnega tožilstva gledati v luči celotnega delovanja sistema od policije, prek tožilstva do sodišča. "Dejstvo je, da se brez dobre kazenske ovadbe dobra obtožba ne napiše in da tudi brez sojenja v razumnem roku tudi že tako dobra obtožba razvodeni," je dodal.

Pripad novih ovadb zoper znane storilce se je znižal za eno odstotno točko, skupna delovna obremenitev tožilcev pa se je zvišala za 7,5 odstotka, zlasti zaradi močno povečanega števila narokov, je pojasnil.

Po njegovih besedah so lani dosegli obsodilnih sodbe zoper skoraj 9300 oseb, pri čemer je bila uspešnost tožilcev v primerjavi z obtožnimi akti visoka, 82-odstotna.

Uvedenih je bilo 174 prikritih preiskovalnih ukrepov, kar na letni ravni predstavlja 10-odstotno rast in 744 osebnih omejevalnih ukrepov, kamor se šteje tudi pripor, kar je devetodstotna rast, je še dejal Fišer.

Več iz rubrike Družba:

Kje so meje dovoljenega pri videonadzoru?

Zdenka Lovec s tantadrujem za življenjsko delo

Aprila manj registriranih brezposelnih