Z danes sprejetim zakonom se je Portugalska pridružila nekaterim drugim evropskim državam, ki že imajo zakone, po katerih je pod takšnimi ali drugačnimi pogoji neozdravljivo bolnim dovoljeno aktivno nuditi pomoč pri končanju življenja.

V skladu z določbami zakona bodo na Portugalskem osebe, starejše od 18 let, lahko zaprosile za pomoč pri smrti, če so neozdravljivo bolne in v neznosnem trpljenju. Veljal bo samo za tiste, ki trpijo za "trajno" in "neznosno" bolečino, razen če se oceni, da niso duševno sposobni sprejeti takšne odločitve.

Nizozemska je aprila 2002 kot prva država na svetu uzakonila aktivno evtanazijo, pri kateri lahko zdravniki bolniku z neozdravljivo boleznijo na njegovo prošnjo in ob odsotnosti razumnih alternativ dajo smrtonosen odmerek zdravil. Bolnik mora biti pred tem podvržen "neznosnemu trpljenju brez možnosti izboljšanja", za smrtonosni odmerek pa mora zaprositi "prostovoljno, premišljeno in s polno prepričanostjo".

Za dokazovanje skladnosti z zakonom morajo zdravniki poročati o evtanaziji nadzornemu odboru, kar velja tudi za druge evropske države, ki imajo uzakonjeno aktivno evtanazijo.

Poleg tega so na Nizozemskem uzakonili tudi pomoč pri samomoru. To pomeni, da je bolnikom na voljo pomoč, da si prostovoljno sami vzamejo življenje. Leta 2012 so zakon razširili in evtanazijo dovolili vsem starejšim od 12 let, če imajo soglasje staršev. Leta 2020 so nato evtanazijo omogočili tudi bolnikom s hudo demenco v primeru, če je pacient to zahteval, ko je bil še priseben.

Prejšnji mesec je nizozemska vlada po letih razprav odobrila tudi evtanazijo za mlajše od 12 let in smrt iz usmiljenja za mladoletnike, ki trpijo "neznosno in brezupno". Po uradnih podatkih se je lani na Nizozemskem za evtanazijo odločilo okoli 8700 ljudi. Večina jih je trpela za neozdravljivim rakom.

Aktivno evtanazijo in pomoč pri samomoru je kot druga država na svetu maja 2002 sprejela sosednja Belgija in pri tem izrazila podobne zadržke kot Nizozemska. Leta 2014 je nato naredila korak dlje od Nizozemske in dovolila, da za postopek zaprosijo neozdravljivo bolni otroci vseh starosti, če v to privolijo njihovi starši in zdravniška ekipa. Obenem se mora otrok zavedati svoje odločitve in razumeti pomen evtanazije, kar ocenijo psihologi. Njegova bolezen mora biti neozdravljiva in trpeti mora hude bolečine brez možnosti zdravljenja, ki bi stisko olajšalo.

Zadnja od držav Beneluksa, Luksemburg, je leta 2009 dekriminaliziral tako evtanazijo kot pomoč pri umiranju. Pogoji - neozdravljiva bolezen, neznosne bolečine, prostovoljnost odločitve, pisna potrditev in drugi - so zelo podobni tistim na Nizozemskem in v Belgiji. Za evtanazijo lahko s soglasjem staršev v Luksemburgu zaprosijo tudi mladi med 16. in 18. letom.

Junija 2021 je Luksemburgu sledila Španija, ki je oba postopka legalizirala. Pred vložitvijo zahteve zanje mora bolnik izpolnjevati več pogojev: imeti mora špansko državljanstvo ali zakonito prebivališče v Španiji, mora biti polnoleten in v času vložitve prošnje pri polni zavesti, na voljo mora imeti pisne informacije o postopku, alternativah in možnostih ukrepanja, vključno z dostopom do paliativne oskrbe. Poleg tega mora prostovoljno in pisno vložiti dve prošnji v razmaku najmanj 15 dni, trpeti za neozdravljivo boleznijo in podati informativno privolitev ali predhodno napisati dokument, v katerem navede osebo, ki ga bo zastopala, ko sam tega več ne bo sposoben.

V Švici je evtanazija sicer prepovedana, vendar pa v državi že desetletja dovoljena pomoč pri samomoru. Zaradi tega je postala ciljna destinacija za bolnike iz vse Evrope, ki iščejo pomoč pri končanju svojega življenja. Porast t. i. samomorilskega turizma je povzročil veliko pretresov v švicarski družbi, vendar so se oblasti leta 2011 odločile, da te prakse ne bodo omejile.

Tudi sosednja Avstrija je lani uzakonila samomor z biomedicinsko pomočjo, potem ko je njeno ustavno sodišče odločilo, da je država s tem, ko je ta postopek razglasila za nezakonitega, kršila temeljne pravice državljanov. Italijansko ustavno sodišče je nasprotno zavrnilo predlog za izvedbo referenduma o dekriminalizaciji pomoči pri umiranju, saj je ocenilo, da takšno glasovanje ne bi zaščitilo najšibkejših.

Vendar je pa to isto sodišče odločilo tudi, da pomoč pri samomoru osebi z neznosnim fizičnim ali psihičnim trpljenjem ne bi smela biti vedno kazniva. To vprašanje je predmet velikega zanimanja javnosti tudi v Veliki Britaniji, kjer poteka parlamentarna preiskava, ki preučuje razloge in možnosti za uzakonitev pomoči pri umiranju. Septembra lani je z javno razpravo na temo evtanazije med drugim začel tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, nedavno pa se je aktivnejša debata o pravici do evtanazije začela tudi v Sloveniji.