"Ponudba delodajalcev zadnja leta presega povpraševanje, in to v vseh segmentih študentskega dela," pojasnjujejo pri e-Študentskem servisu. V tem tednu so imeli v enem dnevu objavljenih 2800 prostih delovnih mest, "dijake in študente pa je težji dobiti". Da je temu tako, naj bi bile krive generacije študentov in dijakov, ki so veliko manjše. Študentov je kar za tretjino manj manj kot pred destimi leti.

"To je zaradi demografije. Poleg tega je urejena šolska in visokošolska zakonodaja," pravijo, zato ni več fiktivnih študentov; tisti, ki pavzirajo, nimajo statusa; prepisi med fakultetami in ponavljanja letnikov so omejena. Prav tako imajo študentski servisi dostop do baze podatkov ministrstva, kjer lahko preverijo status študenta. "Zaradi šolskih in študijskih obveznosti imajo mladi tudi manj časa za delo, zato ni presenetljivo, da je kar 70 odstotkov študentskega dela opravljenega med počitnicami," dodajajo.

Študenti v povprečju zaslužijo 228 evrov mesečno

Podatki kažejo, da mladi v povprečju delajo 2 meseca in pol na leto. Povprečni zaslužek iz študentskega dela je v letu 2022 znašal 3.233 evrov bruto, kar je 2.732 evrov neto na leto oz. 228 evrov mesečno.

Čeprav je ponudba večja od povpraševanja, pri Študentskem servisu opažajo, da v zadnjih šestih mesecih beležijo upad ponudbe del za študente. Predvidevajo, da se bo trend nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih. Ob tem je treba dodati, da je po številu opravljenih ur študentsko delo v zadnjih 15 letih upadlo za polovico.

Za skoraj petino vseh del delodajalci ne ponudijo več od minimalne urne postavke

Delodajalci največ iščejo študente za delo v prodaji in delo s strankami, za računalništvo in programiranje, za elektrotehnična dela, za projektiranje, prevajanje, digitalni marketing, za delo v gostinstvu in turizmu, za pakiranje, vrtnarska dela, deklariranje in podobno. Najmanj študentov se odloči za delo v gostinstvu in prodaji. Prav tako delodajalci težje dobijo kandidate za najslabše plačana dela, to je po minimalni urni postavki, takšnih del pa je 18 odstotkov.

"Študenti iščejo dela, ki so najbolje plačana, in dela, ki se opravljajo pri uglednih delodajalcih," poudarjajo pri e-Študentskem servisu, predvsem pa povprašujejo po strokovnih delih v smeri šolanja, ki jim prinaša izkušnje in kompetence ter vodi do redne zaposlitve. Za to se odločajo predvsem starejši dijaki in študenti v zadnjih letnikih šolanja, medtem ko mlajši poprimejo, še posebej med poletnimi počitnicami, tudi za enostavnejša dela, kot je pakiranje, deklariranje.

V poletni sezoni se ob morju izrazito poveča povpraševanje po učiteljih plavanja, animatorjih, reševalcih iz vode in po delo v strežbi. Zanimivo je tudi, da je zaslužek seveda najbolj pogost razlog za opravljanje študentskega dela, vendar več kot 82 odstotkov mladih želi s študentskim delom pridobiti izkušnje že med šolanjem. Po podatkih Ninamedie iz leta 2022 se 62 odstotkov mladih po končanem šolanju zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo.

Kakšne so urne postavke za študentsko delo?

Povprečna urna postavka po podatkih Študentskega servisa znaša 7,13 evra neto na uro (8,44 evra bruto). Minimalna urna postavka je 6,20 evra neto (usklajuje se z minimalno plačo). Najboljše plačana dela so poučevanje in inštrukcije od 12 evrov bruto dalje, treniranje plavanja od 11,9 evra bruto dalje, računalništvo in programiranje od 11,2 evra bruto dalje, selitve od 10 evrov bruto dalje.

Izboljšanje sistema študentskega dela je poskrbelo za večjo varnost, saj se ne more zgoditi, da bi študenti ostali brez plačila. Študentski servisi večino zaslužkov založijo in nakažejo denar študentu. Če imajo z delodajalcem težave in ne plača opravljenega dela, mu ne objavijo več oglasa, blokirajo izdajo napotnic, gredo v postopek izterjave in ga uvrstijo na seznam neplačnikov.

V pokojninsko blagajno so študenti v letu 2022 vplačali 77 milijonov evrov, v zdravstveno pa 22 milijonov evrov.

Po podatkih študentskega servisa Mjob se neto urne postavke v strežbi trenutno gibajo med 6,20 do 9 evrov neto. Za razvoz pohištva je urna postavka 7,5 evra neto, za razvoz hrane 7 evrov, za delo v trgovini pa 7,18 evra. "Imamo pa tudi oglase za strežbo, kjer je interes manjši, ki so plačani po minimalni urni postavki 6,20 evra neto. Teh je sicer več kot tistih z višjo urno postavko," dodajajo.

Koliko si študenti lahko pomagajo s štipendijo?

Zoisova štipendija za dijaka znaša 142,18 evra mesečno, če se šola v tujini je znesek 284,35 evra. Zoisova štipendija za študenta znaša 165,87 evra mesečno, če se šola v tujini pa 331,75 evra. "Poleg tega se lahko dodeli tudi dodatek za bivanje, ki znaša 94,78 evra, in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, ki znaša 59,24 evra mesečno," pojasnjujejo pri Študentski organizaciji univerze na Primorskem (ŠOUP).

Višina republiške štipendije je odvisna od dohodkovnega razreda družine in znaša za dijaka do 18. leta starosti od 31,27 do 129,44 evra, nad 18. letom starosti pa od 62,54 do 258,87 evra. Dodatek za bivanje znaša 94,78 evra, dodatek za študente s posebnimi potrebami je 59,24 evra. Lahko pa dijak ali študent dobi tudi dodatek za uspeh, ki znaša od 20 do 47 evrov.