Vladimir Putin

Britanski minister za zunanje zadeve David Lammy je prejšnji teden obiskal Zahodni Balkan, da bi potrdil podporo Velike Britanije širitvi Evropske unije na vseh šest držav regije: Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Kosovo, Severno Makedonijo in Srbijo. "Z vojno v Evropi in z ruskimi vplivi v tej regiji bi bilo izjemno neodgovorno prezreti Zahodni Balkan," je dejal Lammy za Politico.

Ruski cilj: trajna nestabilnost in nemir

Po Lammyjevih besedah je Putinov cilj ustvariti stalno nestabilnost v regiji. "Njegov interes je, da regija ostane v nenehnem nemiru, spopadi pa se spodbujajo z uporabo kibernetičnih in hibridnih vojn," je pojasnil.

Mnogi zahodni diplomati menijo, da bi lahko Kremelj izkoristil globoko zakoreninjene etnične in verske napetosti v regiji, da bi sprožil nove spopade in okrepil svoj vpliv na območju, ki meji na Evropsko unijo.

Eden od britanskih uradnikov je opozoril, da mora Zahodni Balkan hitro napredovati, saj bi lahko kmalu vso pozornost Bruslja ukradel vstop Ukrajine v EU. "Okno priložnosti je zelo ozko. Balkan ne more več sedeti na dveh stolih," je dejal.

Srbija: med EU in "temnejšo vizijo"

Srbija že od leta 2009 vodi pogajanja za vstop v EU, vendar britanski minister priznava, da obstajata dve različni viziji za prihodnost te države. Ena je usmerjena v Evropsko unijo, druga pa bolj avtoritarna, z več nadzora, korupcije in tesnejšimi odnosi z Rusijo. Na ulicah Beograda so te delitve zelo očitne.

Val študentskih protestov, ki so se začeli novembra lani zaradi tragičnega dogodka na železniški postaji v Novem Sadu, še vedno blokira ceste. Ti protesti so se razširili tudi proti načrtovanemu luksuznemu kompleksu, ki ga gradi Jared Kushner, zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Študenti med protesti ne kažejo podpore Evropski uniji, saj verjamejo, da EU pomaga pri ohranjanju korupcije, proti kateri se borijo.

Srbija ne priznava neodvisnosti Kosova, zavrača sankcije proti Rusiji in še naprej poglablja vojaške ter gospodarske odnose z Moskvo in Pekingom. "Tukaj paradoks res živi v polnem razmahu," je dejal Lammy, ki meni, da Putin želi Zahodni Balkan spremeniti v "nov prostor za igre".

Kosovo: Britanci sprejeti kot zavezniki

V Prištini, glavnem mestu Kosova, je britanska delegacija dobro sprejeta. Kosovska predsednica Vjosa Osmani, energična političarka iz "milenijske generacije", je povedala, da je odnos med Kosovom in Srbijo v "kritični fazi". Beograd je označila za "hegemonističnega soseda" (gre za sosednjo državo ali entiteto, ki si prizadeva za prevlado ali nadvlado nad drugimi državami v regiji) in opozorila, da ni mogoče izključiti možnosti novega konflikta, piše Index.hr.

Kosovo obtožuje Srbijo za številne napade, vključno z obleganjem srbskega samostana v vasi Banjska in sabotažami infrastrukture. Vučić to zanika in trdi, da ti incidenti služijo kot izgovor za represijo nad Srbijo na Kosovu. Osmani pa trdi, da Beograd vse bolj sodeluje z Rusijo, Kitajsko in Iranom, kar imenuje "trojica zla".

Predsednica Kosova je predlagala bilateralni varnostni sporazum z Združenim kraljestvom in napovedala pripravljenost Kosova, da sodeluje v mirovni misiji, ki jo Združeno kraljestvo in Francija želita organizirati za Ukrajino – če Britanci podpišejo predlagani sporazum.

Vjosa Osmani

Bosna in Hercegovina: Dodik kot ovira

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik se v Bosni in Hercegovini sooča z obtožbami zaradi neupoštevanja odločb mednarodnega visokega predstavnika. Kljub temu, da bi moral biti aretiran, se Dodik svobodno giblje. Obiskal je Beograd, kjer se je srečal z Vučićem, nato pa tudi Moskvo, kjer se je sestal z Putinom.

Čeprav so mu ZDA in Velika Britanija že uvedle sankcije, britanska političarka Arminka Helić poziva k strožjim ukrepom. "To ni nekaj, kar hitro povzroči bolečino, ampak je postopno naraščajoča nevarnost" je dejala Helić, ki je med vojno v Bosni zbežala iz države. Opozarja, da je Zahod preveč pasiven glede širjenja ruskega vpliva na Balkanu, ki se izvaja prek cerkve, medijev, dezinformacij in političnih zvez.

"Prepozno se bomo zbudili"

Helena Ivanov iz britanskega think-tanka Henry Jackson Society meni, da bi Zahod lahko ponovno zakasnil, kot se je to zgodilo v 90-ih letih. "To ni vojna, vendar bi se lahko zbudili v trenutku, ko bo ruski in kitajski vpliv že globoko zakoreninjen in takrat bo prepozno," je dejala.