Svetovni dan zdravja je vsakoletni dogodek, ki ga praznujemo 7. aprila in je posvečen splošnemu ozaveščanju o zdravju ter spodbujanju ukrepov za izboljšanje zdravja po vsem svetu. Ta pomemben datum obeležuje ustanovitev Svetovne zdravstvene organizacije leta 1948, kar simbolizira prizadevanja za izboljšanje zdravja ljudi po vsem svetu.
SVETOVNI DAN ZDRAVJA NA UNIVERZI NA PRIMORSKEM: Letos ozaveščajo o boleznih, ki vplivajo na svetovno prebivalstvo
Izola
Namen svetovnega dneva zdravja je poudariti ključne izzive na področju zdravja, spodbujati zdrav življenjski slog ter ozaveščati o različnih boleznih, njihovih vzrokih, preventivnih ukrepih in načinih zdravljenja. Vsako leto ima ta dan drugačno temo, ki odraža trenutne izzive na področju zdravja. Tema letošnjega svetovnega dneva zdravja, 'Moje zdravje, moja pravica', je bila izbrana z namenom, da zagovarja pravico vsakega posameznika, kjerkoli že je, do dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, izobraževanja in informacij.
Eden od osrednjih ciljev letošnjega svetovnega dneva zdravja je ozaveščanje o zdravstvenih temah, ki vplivajo na svetovno prebivalstvo. To vključuje spodbujanje zdravega načina življenja, kot so redna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana, opuščanje kajenja, zmerno uživanje alkohola ter skrb za duševno zdravje. Ozaveščanje o duševnem zdravju je pomembna tema, ki jo poudarjamo ob svetovnem dnevu zdravja. Duševne motnje, kot so depresija, tesnoba in stres, lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja posameznika in zahtevajo ustrezno zdravljenje in podporo.
Spodbujanje ozaveščenosti o duševnem zdravju ter odpravljanje stigmatizacije in diskriminacije sta ključna koraka pri izboljšanju duševnega zdravja ljudi. Prav tako je eden izmed glavnih ciljev letošnjega svetovnega dneva zdravja osvetliti nekatere ključne izzive, s katerimi se soočamo na področju zdravja, in spodbuditi ljudi k ukrepom za njihovo premagovanje. Med temi izzivi so bolezni, ki ogrožajo javno zdravje, kot so AIDS, tuberkuloza, malarija in nedavno COVID-19. Poleg tega se soočamo tudi z naraščajočim bremenom kroničnih bolezni, ki zahtevajo dolgoročno zdravljenje in nego. Poleg tega se ob tem dnevu osredotočamo tudi na pomen preprečevanja bolezni in zgodnjega odkrivanja, kar lahko prispeva k zmanjšanju bremena bolezni in izboljšanju zdravja.
Zavzemamo za pravico vsakega posameznika do varne pitne vode, čistega zraka, dobre prehrane, kakovostnega stanovanja, dostojnih delovnih in okoljskih pogojev ter svobode pred diskriminacijo. Kakovostne zdravstvene storitve, ki naj bi bile dostopne vsem, so temeljni steber javnega zdravstvenega sistema in pomembno prispevajo k izboljšanju splošnega zdravja prebivalstva. Neprimerni življenjski pogoji, nevarna delovna mesta in slabe okoljske razmere lahko negativno vplivajo na zdravje posameznika in povzročijo različne zdravstvene težave. Zato je pomembno, da se sistematično dela na zagotavljanju ustreznih standardov za vse ljudi. Prav tako je ključnega pomena, da se vsi posamezniki svobodno in brez diskriminacije dostopajo do zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo. Diskriminacija na podlagi spola, rase, etnične pripadnosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali ekonomskega položaja lahko preprečuje ljudem, da bi dostopali do potrebnih zdravstvenih storitev, kar vodi v neenakost.
Svetovni dan zdravja nam ponuja priložnost, da se ozremo na te ključne vidike zdravja in se zavzamemo za njihovo izboljšanje. Poleg tega nam ta dan predstavlja priložnost za poudarjanje pomena mednarodnega sodelovanja pri reševanju globalnih zdravstvenih izzivov. Sodelovanje med državami, organizacijami in posamezniki z namenom učinkovitega odziva na pandemije, bolezni in druge zdravstvene težave.
Načrtovanje ukrepov za zagotavljanje kakovostnih zdravstvenih storitev in ustreznega izobraževanja, je nujno za ustvarjanje bolj zdrave in bolj pravične družbe. Zdravje je temeljni steber človeškega obstoja in ključni dejavnik za dosego polnega potenciala v življenju. Zato je nujno, da se zavedamo pomembnosti zdravja in si prizadevamo za njegovo izboljšanje na globalni ravni.
doc. dr. Denisa Manojlović Ivezić (UP Fakulteta za vede o zdravju)