Finska, ki ima 1300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo, je bila sicer med hladno vojno vojaško nevtralna v zameno za zagotovila Sovjetske zveze, da je ne bo napadla. Država s 5,5 milijona prebivalcev ima močno vojsko. Ta šteje do 280.000 mož, poleg tega ima še 600.000 rezervistov. Njen letošnji obrambni proračun znaša 5,1 milijarde evrov, v naslednjih štirih letih naj bi, kot so sklenili aprila, za vojsko namenili še dodatni dve milijardi evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Švedska je medtem danes uradno podpisala prošnjo za vstop v Nato, je na Twitterju sporočila švedska zunanja ministrica Ann Linde. S tem se bo končala več kot 200 let trajajoča vojaška neuvrščenost te nordijske države. Do podpisa prihaja le dan po tem, ko je švedska premierka Magdalena Andersson sporočila, da se je njena vlada odločila za vstop v Nato.

Tudi švedski kralj Gustav XIV. je v Stockholmu dejal, da se namerava njegova država pridružiti Natu, ter poudaril, da bodo to storili hkrati in v soglasju s Finsko, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Izzivi, s katerimi se soočata obe državi ob ruski invaziji na Ukrajino, predstavljajo priložnost za soglasje in poglobljeno sodelovanje, da bomo skupaj stali še močnejši, je dejal na skupni novinarski konferenci s finskim predsednikom Saulijem Niinistöjem v Stockholmu.

"Pričakujemo, da proces vstopa v Nato ne bo trajal več kot eno leto," je v ponedeljek dejala švedska premierka in pri tem naznanila, da Švedska zapušča eno obdobje in vstopa v novega. Trenutno še ne vidi neposredne vojaške grožnje Švedski, a dodaja, da bo država ranljiva predvsem v vmesnem času, preden bo njena prošnja odobrena s strani vseh aktualnih članic Nata.

Prošnja za članstvo v Natu je sicer le prvi korak v dolgotrajnem pristopnem procesu. Švedska in Finska bosta morali opraviti pristopne pogovore na sedežu Nata v Bruslju skupaj z ekipo Natovih strokovnjakov. Cilj pogovorov je od potencialnih članic pridobiti uradno potrditev pripravljenosti in sposobnosti, da izpolnijo politične, pravne in vojaške obveznosti.

V naslednjem koraku bosta Švedska in Finska morali Natu poslati pismo o nameri skupaj s časovnimi načrti za dokončanje vseh potrebnih reform, določenih na predhodnem pogovoru. Za tem mora Nato pripraviti pristopne protokole k washingtonski pogodbi, ki jih nato podpišejo in ratificirajo vse zaveznice. Šele ko vlade držav članic Nata ratificirajo protokole v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, lahko generalni sekretar uradno povabi morebitne nove članice, naj pristopijo k severnoatlantski pogodbi. Ko te pristopijo k pogodbi v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, pa uradno postanejo članice zveze Nato.

Ruski predsednik Vladimir Putin je že dejal, da širitev Nata, ki vključuje Finsko in Švedsko, za Rusijo ne bo problematična, a je vseeno opozoril, da bi lahko namestitev vojaške infrastrukture v nordijski regiji sprožila oster odziv Moskve.

Švedska in Finska sta sicer na neformalnem srečanju zunanjih ministrov v nedeljo v Berlinu dobili podporo Nata. Vendar pa je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v ponedeljek dejal, da ne more podpreti vstopa držav, ki so uvedle sankcije proti Turčiji, in ponovil trditve, da naj bi obe potencialni članici podpirali teroristične organizacije, kot je v Turčiji prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK).

BONUS VIDEO: Je slovenski turizem dovolj inovativen?