Prvič je bil solkanski ali goriški radič, ki mu po domače rečejo sukenski regut, pisno omenjen pred 150 leti. To je vodilo do odločitve, da letos na Območni obrtni zbornici Nova Gorica in Javnem zavodu za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina organizirajo poseben dogodek o solkanskem radiču.

Ta je poseben zaradi tega, ker ima prav poseben okus, ki ni tako grenak kot pri drugih vrstah radiča. Zato je cenjen tudi pri gostincih, ki iz njega izdelujejo prav vse, saj ga poleg tradicionalnih solat ponujajo tudi kot predjed in sladico, je na nedavnem prikazu pridelave in predelave vrtnine povedal predsednik sekcije gostincev na novogoriški Območni obrtno-podjetniški zbornici Sašo Golob.

Solkanski radič je ljubiteljem te vrtnine na voljo med decembrom in februarjem, odvisno od letine in pridelanih količin. V tokratni sezoni so ga že skoraj vsega prodali, kljub temu da je zaradi načina pridelave zelo drag. Solkanski pridelovalec Boštjan Koršič je povedal, da za kilogram solkanskega radiča dobijo 16 evrov, v italijanskih trgovinah pa lahko kupci zanj odštejejo celo do 27 evrov.

Poudaril je še, da je za pridelavo solkanskega radiča potrebna posebna zemlja, ki jo je zaradi stoletnih nanosov reke Soče najti le na poljih na Goriškem, potrebuje pa tudi mrzlo in suho vreme. Mile zime ob podnebnih spremembah mu zato le škodijo.

S pridelavo je veliko dela, vsa je ročna. Po Koršičevih besedah že februarja zorjejo njivo, konec aprila radič posejejo. "Poleti je treba paziti, da ne gre v cvet in da ni pregost, ker bo sicer predroben. Ko ga poberemo, ga povežemo v snope in približno dva tedna najprej silimo na njivi, nato ga peljemo v hlev, kjer ga silimo od enega do treh tednov in ga nato očistimo za prodajo," pa je postopek predstavila Koršičeva soproga Teja.

Poleg prave lokacije, to je prodnate obsoške zemlje, je za dober pridelek potreben tudi skrben izbor semen, predvsem pa veliko znanja in ljubezen do te vrtnine, so še povedali na predstavitvenem dogodku.