Foto: Gregor Bernard

Minuli petek je po celotnem Krasu 84 prostovoljcev že 27-ič zapovrstjo popisovalo našo največjo in ogroženo sovo. Sinhrono štetje velike uharice omogoča izredno natančen popis vrste. Zabeležili so 15 zasedenih teritorijev, kar je največ po letu 1999.

"Lepo je videti, da si po tolikšnih letih varstvenih prizadevanj na področju vznemirjanja vrste in varnosti na električnih daljnovodih lahko priča rezultatom teh prizadevanj v praksi. Če se vrsti zagotovi mir na gnezdiščih in varnost na prehranjevališčih, si očitno lahko opomore," je povedal Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog in koordinator popisa.

Foto: Miran Krapež

Prizadevanja in aktivnosti za zaščito velike uharice na Krasu potekajo od leta 2000. Ta vrsta sove je izredno občutljiva na motnje v okolju in prisotnost človeka. Po letu 2010 so si začeli prizadevati tudi za odpravljanje posledic za sovo nevarnih srednje napetostnih daljnovodov, "največ sanacij pa se je izvedlo v zadnjih petih letih".

Letos so s podporo EU začeli projekt Life for Lifelines, ki bo potekal do leta 2029. Namenjen je zaščitnim ukrepom za veliko uharico, beloglavega jastreba, orla kačarja in planinskega orla. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so zaradi ogroženosti velike uharice pred leti začeli akcijo Varuhi velike uharice, kjer z velikim številom prostovoljcev spremljajo stanje populacije in grožnje, ki ji pretijo v okolju. Prav skupinski popis na Krasu je prerasel v letno srečanje varuhov.

Foto: Tomaž Mihelič

Do sedaj so v Sloveniji našli nekaj več kot 100 gnezd velike uharice, največje sove v Evropi. Samice so nekoliko večje od samcev in lahko čez krila merijo tudi več kot 1,5 metra. Gnezdišče in dnevno počivališče, na katero je navezana vse leto, si izbere v visoki, suhi in razčlenjeni strmi steni, ki je eden ključnih elementov njenega 10 kvadratnih kilometrov velikega ozemlja. Odprta območja ji omogočajo dober pregled in odlične preže za lov.

Predvsem plezanje in planinarjenje ljudi pogosto pripeljeta v bližino njenih gnezd, čeprav so ta na oddaljenih in nedostopnih mestih. V predgnezditvenem in gnezditvenem obdobju je človek pogosto razlog, da samica zapusti jajca ali mladiče. Prav zaradi velike obljudenosti sten na Primorskem, kot sta Lijak in Štrkljevica, je velika uharica v njih prenehala gnezditi. A je njenim varuhom uspelo vzpostaviti dialog s plezalci in Planinsko zvezo Slovenije. Za najbolj problematične stene so našli kompromis, ki istočasno omogoča sovi gnezdenje in ljudem plezanje.

Foto: Tomaž Mihelič

Velika nevarnost velike uharice so tudi električni daljnovodi srednje napetosti. Ker najraje lovi ponoči, so stebri daljnovodov odlična mesta, na katera rada seda. Ob priletavanju in vzletanju se zaradi svoje velikosti pogosto dotakne električnih žic, medtem ko se z nogami že ali še drži za prečko stebra. Zaradi električnega udara navadno pade na tla takoj pod stebrom. Znani so tudi primeri, ko je udar preživela, vendar je kasneje poginila zaradi nekroz na perutih in nogah. V zadnjih letih so zabeležili že več kot 40 takih primerov.