Premier je z razumevanjem prisluhnil svojcema, ki si želita predvsem javno prepoznavo domoljubnega ravnanja in trpljenja bazoviških žrtev ter pomoč pri postopkih, ki bodo usmerjeni v njihovo sodno rehabilitacijo, so dodali.

Šarec je v včerajšnjem pogovoru poudaril, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bo Slovenija ohranjala jasen spomin na Bazovico kot opomin na zlo, ki ga je povzročil fašizem med vojno ter tudi že v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja najprej primorskim Slovencem in nato celotnemu slovenskemu narodu. Kot so še navedli v njegovem kabinetu, je ob tem jasno izrazil svoje mnenje, da se je lastne zgodovine treba spominjati na ustrezen in primeren način. Hkrati je poudaril, da ga skrbijo ideje in besede visokih funkcionarjev v Italiji, ki smo jim bili priča v zadnjem času.

Sredi marca je Matjaža in Marka Bidovca sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je podprl prizadevanja za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev. Ker ne gre za politično vprašanje, temveč za sodni postopek, meni, da morebitna posredovanja uradne slovenske politike niso v prid postopku, so tedaj sporočili iz predsednikovega urada.

Sorodnika ene izmed bazoviških žrtev si prizadevata za posthumno sodno rehabilitacijo štirih antifašistov, ki so bili po smrtni obsodbi na prvem tržaškem procesu leta 1930 ustreljeni v Bazovici. Italijanska država razsodbe fašističnih sodnikov zoper Ferda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča ni nikoli razveljavila, je nedavno pisal Primorski dnevnik.