Piranska sol velja doma za gastronomski prestiž, le nekaj metrov čez mejo pa v redni prodaji dosega ceno kakšne 'akcijske ponudbe'. Čeprav gre za proizvod z močno simbolno in kulturno vrednostjo, pridelan po večstoletni tradiciji v Sečoveljskih solinah, je v italijanskih trgovinah cenejša celo od proizvajalčeve lastne spletne cene. Zaradi očitne razlike smo se z vprašanji obrnili na podjetje Soline Pridelava soli d.o.o., ki poleg pridelave soli upravlja tudi Krajinski park Sečoveljske soline in je v preteklih letih iz državnega proračuna prejelo več kot 15 milijonov evrov javnih sredstev. Direktor Aleksander Valentin pojasnjuje, da sami ne določajo končnih cen izdelkov in odgovornost pripisuje "nelojalnim praksam" nekaterih italijanskih trgovcev.
SOLINE KRIVIJO ITALIJANSKEGA TRGOVCA: Sol doma enkrat dražja zaradi "nelojalne prakse"?!
Piran
Sol iz Sečoveljskih solin, simbol slovenske solinarske tradicije, ki se ponaša z evropsko zaščiteno označbo porekla in se trži kot del slovenske kulturne dediščine, se v sosednji Italiji prodaja občutno ceneje kot v Sloveniji. Kot smo že poročali, se osnovno 500-gramsko pakiranje Piranske soli v Italiji prodaja za 2,95 evra, v Sloveniji pa stane med 5,49 in 6,19 evra – celo v spletni trgovini proizvajalca je cena višja kot pri italijanskem trgovcu (4,90 evra).
Tudi pri Solnem cvetu, najžlahtnejšem pridelku ročne solinarske obrti, je razlika v ceni več kot očitna. Italijanski kupec za 125-gramsko pakiranje odšteje 4,30 evra, slovenski pa 6,50 do 8,39 evra. Izračun na kilogram razkriva še večji razkorak: 34,40 evra v Italiji proti 67,12 evra v slovenskih trgovinah. Mnogi se zato upravičeno sprašujejo, zakaj bi moral slovenski kupec, ki v nakupu prepoznava podporo domači proizvodnji, plačevati za isti izdelek precej več kot kupec v sosednji državi.
Zaradi očitne cenovne razlike smo se z vprašanji obrnili na podjetje Soline Pridelava soli d.o.o., ki je tudi koncesionar za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline. Prosili smo jih za pojasnila o razlikah v maloprodajnih cenah, predvsem, kako je mogoče, da italijanski trgovci izdelek ponujajo za skoraj pol ceneje, kot znaša proizvajalčeva lastna cena na uradni spletni strani ter ali se jim zdi primerno, da potrošnik v državi porekla za izdelek z nacionalnim pomenom plačuje več kot tuji kupec, kljub temu da gre za proizvod s certifikatom ZOP in omejeno distribucijo.
Kot je v odgovorih zapisal direktor družbe Aleksander Valentin, je družba Soline d.o.o. z izdelki blagovne znamke Piranske Soline prisotna na trgovskih policah tako v Sloveniji kot v Italiji. "Na obe tržišči izdelke umeščamo preko distributerjev, pri tem pa so naše cene izdelkov do distributerjev za oba trga enake. V primerih, ki jih izpostavljate, gre za izdelke, ki se pri italijanskem trgovcu prodajajo po ceni, ki je nižja od naše veleprodajne cene. Pri distributerju smo preverili, kako je to možno in prejeli informacijo, da žal do tovrstne nelojalne prakse pri nekaterih italijanskih trgovcih ob meji s Slovenijo prihaja z namenom pridobivanja slovenskih kupcev, ki seveda poleg teh artiklov, nato kupijo še izdelke iz ostalega programa, kjer trgovec posluje po normalnih tržnih pogojih, torej s pozitivno maržo," pojasnjuje Valentin in dodaja: "Razumemo ogorčenje slovenskih kupcev, ki predvidevajo, da smo za takšno prakso odgovorni pridelovalci slovenskih izdelkov, vendar pa žal na končne cene izdelkov in poslovne prakse trgovcev ob meji s Slovenijo nimamo vpliva."
Gre za nenavadno ostro izjavo, ki v bistvu pomeni obtožbo trgovca o zavestnem izkrivljanju cenovnih razmerij. A trditev, zlasti v luči širšega dogajanja, deluje vsaj deloma neprepričljivo, saj so na italijanski strani meje številni izdelki, ne le Piranska sol, opazno cenejši kot v slovenskih trgovinah. Primer omenjene soli je le eden od mnogih, ki zaradi svoje cenovne razlike še posebej bode v oči, tudi spričo dejstva, da podjetje prejema visoko državno financiranje.
Soline so namreč od leta 2015 iz državnega proračuna prejelo več kot 15,8 milijona evrov sredstev, kar dodatno krepi javni interes za preglednost cenovne politike piranske soli. Na vprašanje glede prejetih državnih sredstev Valentin odgovarja, da družba poleg pridelave soli kot koncesionar upravlja krajinski park.
"Poleg dejavnosti tradicionalne pridelave morske soli je družba Soline d.o.o. od ustanovitve parka leta 2002, v skladu z Uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline, koncesionar za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline," navaja direktor, naloge koncesionarja pa med drugim zajemajo "izvajanje strokovnih naravovarstvenih aktivnosti, naravovarstvenega nadzora, omogočanje obiskovanja parka ter upravljanje in vzdrževanje nepremičnin in infrastrukture v lasti RS, ki se razteza na več kot 700 hektarjih parka". Te aktivnosti se poleg lastnih sredstev financirajo s pomočjo sredstev državnega proračuna, "Sklada za podnebne spremembe ter EU projektov", še dodaja Valentin.
Komentiraj
Pol zakaj imajo v Slovenskih določenih trgovinah nižje cene od istega izdelka? Najbrž zazo, da privabiš kupce.
Čuj ti kake trosi ta Valentinček govnaraki bwahahaahajahah
Nekaj ne razumeš, ko napišeš, da tistih nekaj evrov izgube italijanski trgovci nadoknadijo z litrom olivnega olja. Tudi obrazložitev Valentina je enako neumna kot sem pričakoval, saj on pričakuje da vsi trgovci morajo lupiti potrošnika. Če nekaj prodaš pod veleprodajo ceno to ne pomeni, da si ta artikel.prodal z izgubo. Ker je v VPC verjetno vključen rabat ( popust) zaradi promocije, količine, stalnih kupcev.... Ne vemo kolikšen je ta rabat. Kar ne pomeni da kupec mora preplačati izdelek v Sloveniji, ker je Slovenski trgovec požrešen. V tem primeru očitno prodajalec v Sloveniji zasluži vsaj 100% več kot Italijanski. Ob upoštevanju da tudi italijanski trgovec zagotovo nekaj zasluži lahko samo ugotavljamo.koliksna je marža Slovenskega trgovca. Seveda ni nizka.
Vprašanje za dobavitelje v Sloveniji. Zakaj prodajjo Italijanske izdelke za 5x dražje cene? Aja, ker je kao majhno tržišče. Pol pa moramo tudi ostale stroške plačat 5x več ker je kao majhno tržišče. Zanimivo, da meni znese prodajat izdelke za 30-50% ceneje od ostalih trgovcev! In dobro zaslužim za razliko od konkurence. Toliko o cenah. Nižja je cena, več se prodaja...enako je pri vsakem produktu. Ampak, najlažje je gulit na hrani, elektriki, vodi ker so osnovne dobrine. Toliko o dobičkarjev...smradi!
Kakšen trik. Če je nekaj enake kakovost in če kupiš po nižji ceni nisi padel.na trik. Si homo ekonomicus. Sicer pa tebe nihče ne sili da kupuješ poceni. Ti primerjaš cene in kupuješ izdelek pri trgovcu z najvišjo ceno?