Sol iz Sečoveljskih solin, simbol slovenske solinarske tradicije, ki se ponaša z evropsko zaščiteno označbo porekla in se trži kot del slovenske kulturne dediščine, se v sosednji Italiji prodaja občutno ceneje kot v Sloveniji. Kot smo že poročali, se osnovno 500-gramsko pakiranje Piranske soli v Italiji prodaja za 2,95 evra, v Sloveniji pa stane med 5,49 in 6,19 evra – celo v spletni trgovini proizvajalca je cena višja kot pri italijanskem trgovcu (4,90 evra). 

Tudi pri Solnem cvetu, najžlahtnejšem pridelku ročne solinarske obrti, je razlika v ceni več kot očitna. Italijanski kupec za 125-gramsko pakiranje odšteje 4,30 evra, slovenski pa 6,50 do 8,39 evra. Izračun na kilogram razkriva še večji razkorak: 34,40 evra v Italiji proti 67,12 evra v slovenskih trgovinah. Mnogi se zato upravičeno sprašujejo, zakaj bi moral slovenski kupec, ki v nakupu prepoznava podporo domači proizvodnji, plačevati za isti izdelek precej več kot kupec v sosednji državi.

Zaradi očitne cenovne razlike smo se z vprašanji obrnili na podjetje Soline Pridelava soli d.o.o., ki je tudi koncesionar za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline. Prosili smo jih za pojasnila o razlikah v maloprodajnih cenah, predvsem, kako je mogoče, da italijanski trgovci izdelek ponujajo za skoraj pol ceneje, kot znaša proizvajalčeva lastna cena na uradni spletni strani ter ali se jim zdi primerno, da potrošnik v državi porekla za izdelek z nacionalnim pomenom plačuje več kot tuji kupec, kljub temu da gre za proizvod s certifikatom ZOP in omejeno distribucijo.

Kot je v odgovorih zapisal direktor družbe Aleksander Valentin, je družba Soline d.o.o. z izdelki blagovne znamke Piranske Soline prisotna na trgovskih policah tako v Sloveniji kot v Italiji. "Na obe tržišči izdelke umeščamo preko distributerjev, pri tem pa so naše cene izdelkov do distributerjev za oba trga enake. V primerih, ki jih izpostavljate, gre za izdelke, ki se pri italijanskem trgovcu prodajajo po ceni, ki je nižja od naše veleprodajne cene. Pri distributerju smo preverili, kako je to možno in prejeli informacijo, da žal do tovrstne nelojalne prakse pri nekaterih italijanskih trgovcih ob meji s Slovenijo prihaja z namenom pridobivanja slovenskih kupcev, ki seveda poleg teh artiklov, nato kupijo še izdelke iz ostalega programa, kjer trgovec posluje po normalnih tržnih pogojih, torej s pozitivno maržo," pojasnjuje Valentin in dodaja: "Razumemo ogorčenje slovenskih kupcev, ki predvidevajo, da smo za takšno prakso odgovorni pridelovalci slovenskih izdelkov, vendar pa žal na končne cene izdelkov in poslovne prakse trgovcev ob meji s Slovenijo nimamo vpliva." 

Gre za nenavadno ostro izjavo, ki v bistvu pomeni obtožbo trgovca o zavestnem izkrivljanju cenovnih razmerij. A trditev, zlasti v luči širšega dogajanja, deluje vsaj deloma neprepričljivo, saj so na italijanski strani meje številni izdelki, ne le Piranska sol, opazno cenejši kot v slovenskih trgovinah. Primer omenjene soli je le eden od mnogih, ki zaradi svoje cenovne razlike še posebej bode v oči, tudi spričo dejstva, da podjetje prejema visoko državno financiranje. 

Soline so namreč od leta 2015 iz državnega proračuna prejelo več kot 15,8 milijona evrov sredstev, kar dodatno krepi javni interes za preglednost cenovne politike piranske soli. Na vprašanje glede prejetih državnih sredstev Valentin odgovarja, da družba poleg pridelave soli kot koncesionar upravlja krajinski park.

"Poleg dejavnosti tradicionalne pridelave morske soli je družba Soline d.o.o. od ustanovitve parka leta 2002, v skladu z Uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline, koncesionar za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline," navaja direktor, naloge koncesionarja pa med drugim zajemajo "izvajanje strokovnih naravovarstvenih aktivnosti, naravovarstvenega nadzora, omogočanje obiskovanja parka ter upravljanje in vzdrževanje nepremičnin in infrastrukture v lasti RS, ki se razteza na več kot 700 hektarjih parka". Te aktivnosti se poleg lastnih sredstev financirajo s pomočjo sredstev državnega proračuna, "Sklada za podnebne spremembe ter EU projektov", še dodaja Valentin.