V Armeriji Univerze na Primorskem je potekalo odkritje portreta prejšnjega rektorja, dr. Dragana Marušiča, ki se je tako pridružil galeriji nekdanjih rektoric in rektorjev Univerze na Primorskem. Potret je delo akademskega slikarja Aleksandra Veliščka, ki živi in dela med Milanom ter Novo Gorico.

Nadaljevanje je potekalo v duhu kulture, saj je srečanje Sveta zaupnikov Univerze na Primorskem potekalo v Avli Armerije, kjer je na ogled razstava o sodelovanju med Gledališčem Koper in Univerzo na Primorskem na način, ki je združil umetnost in kulturo – na dan premiere predstave Krst pri Savici gledališča, je univerza pripravila simpozij "Zakaj Črtomir ne umre?", ki je združil najrazličnejša raziskovalna področja, ob njem pa je nastal tudi kratki film "Krst za triatlonce", ki je bil uvrščen na Festival kratkega filma v Cannesu.

O tovrstnem sodelovanju, ki združuje znanje in najboljše delo obeh partnerjev, sta na srečanju Sveta zaupnikov prisotnim spregovorili rektorica dr. Klavdija Kutnar in direktorica Gledališča Koper Katja Pegan. Rektorica je izpostavila tudi ključna sodelovanja v zadnjem letu, in sicer s Parkom Škocjanske jame, ki je pripomogel k pridobitvi Unesco katedre na UP FHŠ, ključne tudi za nadaljnja dela na obnovi Servitskega samostana, nadalje z Občino Izola, ki je bila pomembna opora pri gradnji največje lesene stavbe, sedeža inštituta InnoRenew CoE ter z Zavodom za gradbeništvo Slovenije, ki je univerzo prepoznal kot pomembnega partnerja.

Direktorica Gledališča Koper je predstavila nastanek sodelovanja od idejne zasnove do skupnega dogodka male univerze in malega gledališča, ki pa dosegata izjemne rezultate na področjih, izpostavila sporočila Krsta pri Savici in zaključila, da v gledališču močno podpirajo in verjamejo v izobrazbo, ki poteka kot direktna, osebna izmenjava znanja, saj le taka ostaja ter ima vrednost, v svetu, ki je poln informacij.

Svet zaupnikov Univerze na Primorskem predstavlja posvetovalno telo rektorice, ki povezuje univerzo z gospodarstvom, javnimi ustanovami in občinami, njegova ključna naloga pa je najti načine sodelovanja, ki medsebojno okrepijo povezana partnerja. Številni že izvedeni projekti pričajo o potrebah po tovrstnem sodelovanju in pripravi programov, ki bodo zanimivi za študente in njihove bodoče delodajalce. Želijo si namreč, da so študijski programi zanimivi za prihodnje generacije študentov in primerni za okolje v katerem deluje največja znanstveno-raziskovalna institucija na Primorskem.