Snowden tako lahko po Putinovih besedah v Rusiji ostane le, če bo prenehal razkrivati skrivnosti, ki škodijo ZDA. Moskva ima pač "svoje državne interese, vključno s tistimi, usmerjenimi h krepitvi rusko-ameriških odnosov", je dejal ruski predsednik. A obenem je Putin zavrnil zahteve ZDA po izročitvi Snowdna, saj je Rusija "neodvisna država" z neodvisno zunanjo politiko.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je pred tem v torek sporočil, da stališče ameriške vlade glede Snowdna ostaja nespremenjeno - ZDA želijo Snowdna nazaj. "Verjamemo, da obstaja dovolj pravnih podlag za vrnitev gospoda Snowdna v ZDA, kjer je obtožen resnih kaznivih dejanj," je povedal Carney.

Snowden bi lahko sicer kmalu zapustil tranzitno območje na moskovskem letališču Šeremetjevo, kjer je ujet od 23. junija. Postopek prošnje je namreč enostaven, pravi njegov ruski odvetnik Kučerena. "Ruska migracijska služba bi mu morala v sedmih dneh od vložitve prošnje za azil dati potrdilo o tem, da jo je sprejela. S tem potrdilom lahko svobodno potuje po Rusiji," je pojasnil.

Snowden po navedbah odvetnika lahko živi v hotelu ali begunskem centru, ni pa izključil niti možnosti, da bi se skupaj s 30-letnim žvižgačem sprehodila po Rdečem trgu pred Kremljem, če bi to želel. Kot je dodal, mu je Snowden povedal, da za zdaj iz Rusije ne namerava oditi. Lahko bi celo zaprosil za rusko državljanstvo. "V tem trenutku ničesar ne izključuje," je pojasnil.

Kučerena je dodal, da bo v primeru zavrnitve prošnje za azil Snowden ostal na tranzitnem območju letališča, meni pa, da mu prošnje ne morejo zavrniti, saj ima tehtne razloge. "Snowden je pojasnil, da se boji za svoje življenje in zdravje ter da bi bil lahko podvržen mučenju," je pojasnil.

Ameriški tehnološki velikan Microsoft je v zvezi z afero v torek poudaril, da nobeni vladi niso zagotovili možnosti za razbitje njihovega šifriranja in šifrirnih ključev. Prav tako vladam ne zagotavljajo neposrednega dostopa do podatkov uporabnikov, temveč se zgolj odzivajo na pravno utemeljene zahtevke.

"Vsak zahtevek, ki se mora nanašati na specifičen račun ali označevalca, pred posredovanjem podatkov pregleda Microsoftova skupina za skladnost z zakonodajo," so danes na podlagi zapisa, ki ga je objavil Microsoftov glavni pravni svetovalec Brad Smith, sporočili iz slovenske podružnice Microsofta.

Sporni ameriški program nadzora nad internetom Prizma pa buri duhove tudi v Nemčiji. Nemška vlada kanclerke Angele Merkel je pod vse hujšim pritiskom, potem ko je postalo jasno, da sta nemško poveljstvo v Afganistanu in nemška tajna služba za Prizmo vedela že več let.

Nemški časnik Bild je od zaupnih virov izvedel, da je Nemčija večkrat koristila na sporni način zbrane ameriške podatke. Nemška tajna služba je ameriške kolege za podatke npr. zaprosila ob zajetjih talcev v Jemnu in Afganistanu.

To, da so se Nemci obrnili na Američane, pomeni, da so za program Prizma vedeli. Prav tako jim je moralo biti jasno, da ZDA shranjujejo tudi podatke o nemških komunikacijah. Kasneje je v javnost pricurljala še novica, da je za Prizmo zagotovo že leta 2011 vedelo tudi nemško vojaško poveljstvo v Afganistanu, o čemer priča zaupni dokument zveze Nato.

Ta razkritja pa niso v skladu z odzivom nemške vlade in same kanclerke Merklove na prva Snowdnova razkritja. Merklova je še prejšnji teden zatrjevala, da je za Prizmo prvič slišala iz medijev, v nedeljo pa je nato v pogovoru za nemški ARD dejala, da doslej ni razpolagala z dokazi, da so Američani kršili nemško pravo. Po razkritju novih podatkov so iz nemške vlade zaenkrat sporočili le, da obstaja "večletno sodelovanje" med ameriškimi in nemškimi obveščevalnimi službami.

Razkritja so močno ujezila nemški opozicijski stranki Zeleni in Levica, ki sta že zahtevala uvedbo parlamentarne preiskave. Z dosedanjimi pojasnili v zvezi z afero pa niso zadovoljni niti koalicijski partnerji Merklove liberalci, ki so od vlade zahtevali, da v zvezi z afero sprejme nove ukrepe.