Boris Bradač

Kot je povedal Bradač, so se nadzorniki zanesli na izsledke zunanjih revizorjev in podatke, ki so jim imeli. Prepričan je, da lahko uprava izigra nadzornike, saj je vse odvisno od tega, kakšne podatke zagotovi. Vrhovno sodišče je namreč nedavno potrdilo, da morajo nekdanji nadzorniki Luke Koper plačati 16 milijonov evrov odškodnine. Ker so se postopki vlekli 15 let je znesek skupaj z obrestmi narasel na 41 milijonov evrov.

Podobnik z ljubljanske pravne fakultete se z Bradačem ne strinja in kot je povedal, to ne more biti izgovor za dovolj skrbne nadzornike. Delo nadzornikov je, da nadzirajo upravo. Če tega ne morejo, upravo lahko zamenjajo ali pa sami odstopijo, je prepričan.

Klemen Podobnik, foto: Pravna fakulteta Ljubljana

Luški nadzorniki se niso zavarovali

Pri nas napovedi odškodninskih tožb pogosto sovpadajo s kadrovskimi premiki v vrhovih podjetij. Aprila letos naj bi nekdanja vodja Petrola Nada Drobne Popovič in še en od članov uprave povzročila za 11 milijonov evrov škode. Upravi je bilo naloženo, da mora škodo povrniti. Ali je bila vložena tožba, ni znano, še manj je iz preteklosti znanih epilogov. A kot pravi Podobnik, je treba upoštevati tudi možnost, da so se postopki začeli, vendar so se končali s poravnavami. Pred leti se je tako Telekom poravnal z upravo Bojana Dremlja, a mu je namesto uprave odškodnino v višini 2,8 milijona evrov izplačala zavarovalnica.

Luški nadzorniki niso bili zavarovani. "Nismo se niti spomnili, da je to treba," je povedal Bradač, zato odškodninsko odgovornost nosijo sami.

Gorazd Podbevšek, foto: Združenje nadzornikov Slovenije

Podbevšek: Sodba vrhovnega sodišča je precedens

Predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek je prepričan, da je sodba vrhovnega sodišča precedens. Do sedaj se niti približno ni govorilo o tako visokih odškodninskih zahtevkih, kaj šele o dosojenih odškodninah. Potrdil je navedbe Podobnika, da se tožbe včasih vložijo, vendar se sklenejo poravnave.

Tudi Podbevšku se zdi nenavadno, da so postopek izpeljali za nadzornike, ne pa za takratno upravo Luke Koper, ki je posel sklenila. "Če bo v prihodnosti neko sodišče ugotovilo, da je uprava ravnala skrbno, smo v absurdni situaciji, ko so bili nadzorniki obsojeni za neskrben nadzor, ne da bi sploh prišlo do neskrbnega ravnanja uprave. S tega vidika obstaja resno tveganje. Hkrati pa ni pričakovati, da se bodo postopki zoper člane organov nadzora začeli šele, ko bi bili postopki zoper člane organov vodenja pravnomočno končani – ob tem, da to traja 17 let in vsaj pri upravi še niso nikjer blizu pravnomočnosti. To bi pripeljalo do nerazumno dolgih postopkov. Verjetno bi bilo v praksi nemogoče takrat, po nekaj desetletjih, tožiti," je v Odmevnih povedal Podbevšek.

Vprašanje sposobnosti in političnega kadrovanja

Nadzorniki za svoje delo prejemajo sejnine, plačane imajo potne stroške. Vendar Podbevšek meni, da najvišja plačila v največjih slovenskih korporacijah niso primerljiva z večino slovenskih nadzornikov, ki po njegovih navedbah dobijo bistveno nižja plačila. Zdijo se mu prenizka. Če je v devetdesetih veljala logika, da gredo nadzorniki štirikrat letno za kakšno urico na sejo, na kosilo in mogoče golf, je zdaj že dolgo ni več. Kot dodaja, je biti nadzornik resno delo s tisočimi stranmi gradiva, ki ga je treba preštudirati in razumeti. Gre za odločitve, ki lahko gredo v stotine milijonov. Od ljudi zahteva, da so delo nadzornika sposobni opravljati.

Podbevšek se strinja, da gre pri postavljanju nadzornikov tudi za vprašanje političnega kadrovanja, ko se politične stranke, ki pridejo na oblast, odločijo po principu "ni važno, ali je pismen, samo da je naš in sprejema pomembne odločitve".

"Ta nekdo v resne slovenske korporacije imenuje ljudi, ki nimajo osnovnih strokovnih znanj za opravljanje svoje funkcije in so hkrati popolnoma poslušni – tudi pri imenovanju uprav. To pripelje do takih stvari. Politično kadrovanje se včasih ne ustavi pri nadzornem svetu. Če je ta pretirano politično kadrovan, se to samo prenaša naprej tudi na kadrovanje uprave. V konkretnem primeru vidimo, da če imaš upravo, ki ji ne moreš zaupati, ne moreš več z nobenimi tehničnimi postopki, nepristranskimi mnenji, mnenji kakšnih cenilcev ali pa kogarkoli doseči skrbnega ravnanja oziroma je tveganje, da se ti zgodi neka taka obsodba, preprosto preveliko," je zaključil Podbevšek.