Ljubiša Mihajlović je v enem mesecu in pol, odkar je prevzel vodenje občinske redarske službe, uskladil ter časovno in izvedbeno reorganiziral delo in določil obveznosti občinskih redarjev in inšpektorjev. Pri tem je imel v mislih, da gre za vzporedno delo obeh služb, zato morata, je prepričan, "sodelovati na višjem nivoju". To jim sedaj uspeva tudi na račun tedenskih sestankov, na katerih določijo prioritete. V zadnjem času sta bili to Eurobasket in nova enosmerna cesta od Kopra do Ankarana. Razloži nam tudi svoj pogled na Koper danes: "Koper ni zaspano mesto, zato je za red in mir treba skrbeti sedem dni na teden in to ves čas!"

Vse o nalogah, pravicah in dolžnostih občinskih nadzornikov in redarjev si lahko preberete tu.

Kot nam je pojasnil Peter Donovan, vodja inšpekcijske službe, imajo občinski inšpektorji največ opravka s cestami, torej z izrednimi prevozi, prekopi in deli, z neprijavljenimi dogodki ali pa z neupoštevanjem izdanega dovoljenja za rabo površine, ko zasedejo večjo površino, kot bi smeli. Donovan je zadovoljen, da v večini primerov, s katerimi imajo opravka, ne gre za ogrožanje življenja ljudi. Kot pravi, ljudje v polovici primerov upoštevajo, kar jim v zapisniku naloži inšpektor. In za konec pripomni, da se z leti najverjetneje kot posledica demokracije povečuje pritisk na delo inšpektorjev.

Koprski redarji v enem letu povprečno napišejo med 5 in 6 tisoč glob.

Vse prej kot enostavno je tudi delo občinskih redarjev. Kot je že znano, Koprčani na dežurni telefon redarstva, ki je na voljo vsak dan med 7. in 24. uro, največkrat podajo prijave. Največ jih je s področja mirujočega prometa, kadar gre za sprehajanje živali in pospravljanja za njimi, za kakšne nedovoljene uporabe javnih površin, nespoštovanja prometne signalizacije, uporabe kolesarskih poti s strani motoristov, prekomerne obremenitve cest in drugo. Sicer pa so redarji tudi v pomoč, kot je razvidno iz arhivskih fotografij iz leta 2008, ki prikazujejo, kako so ob poplavah za koprsko tržnico nesebično priskočili na pomoč občanom. 

Kaj storiti, kje parkirati brezplačno?
V poštev pride tudi uporaba parkirišč, ki so nekoliko oddaljena od končne lokacije posameznika: 
- pri koprskem stadionu, 
- na parkirišču za Barko na Ferrarski,
- na neurejenem in brezplačnem parkirišču v Žusterni,
- ob semedelskem mandraču in
- pri glavni avtobusni in železniški postaji. 

Kot poudarja vodja prometa Občinskega redarstva MOK Valter Andrejašič (na fotografiji), delo redarjev ni samo golo kaznovanje. "Sodelujemo pri prireditvah, ob zaporah cest, občanom dajemo različne informacije, posredujemo pri kakšnih medsosedskih sporih, predvsem pa sporočamo ustreznim institucijam oziroma službam, ko opazimo nepravilnosti ali kaj nenavadnega, kot so recimo poškodovan tlak, vreča na cestišču, visoka trava ..." pojasnjuje. Priljubljeni so med občani z dovolilnicami, saj jim nemalokrat pomagajo reševati zaparkirane avtomobile ali zasedene parkirne prostore. Sicer pa pravi, da se ljudje ne zavedajo, da so redarji pravzaprav oči mesta. Andrejašič poudarja: "Naša vloga je tudi, da ustrezne službe opozarjamo, povezujemo, informiramo, skratka, da poskrbimo za to, da je mesto v vsakem trenutku videti 'normalno'." Koprske redarje lahko namreč vidite tako v avtomobilih kot tudi na kolesu, peš in na kolesih z motorjem. Vse z namenom, da so prisotni povsod, kjer bi jih lahko kdo potreboval.

Med delom na terenu so tako poleg vseh pooblastil, ki jim jih nalaga Zakon o občinskem redarstvu, pozorni tudi na vse potencialne anomalije, kot so recimo viseči prometni znaki, zamašeni ali odprti jaški, poškodovani tlakovci, previsoka trava itd. Vsa opažanja nemudoma posredujejo drugim službam, torej Policiji, Komunali Koper, CPK ... Poleg tega redarji pokrivajo tudi področje zapuščenih vozil. In čeprav se njihovo število iz leta v leto počasi zmanjšuje, jih na področju Mestne občine Koper vsako leto odpeljejo okoli 200 (!). V poletnih mesecih se ukvarjajo tudi z nedovoljenim kampiranjem, povečini na Debelem rtiču in Ankaranu. Kampira se lahko namreč samo v kampih oziroma na zasebnih zemljiščih, kjer dajo lastniki pisno soglasje.

Kako pa je pravzaprav sploh biti redar?

Na vprašanje, ali je zelo naporno, Andrijašič odgovarja: "Dejansko ni vsak primeren za ta poklic. Sčasoma te ne razburi več, ko te kdo, ki ga oglobiš, ozmerja. Seveda pa je samoobvladovanje izredno pomembno. Redar nikoli ne sme reagirati kot občan, mora ostati profesionalen." In da nekdo sploh lahko postane redar, mora imeti opravljen ZUP, končano 5. stopnjo izobrazbe, opraviti pa mora tudi tri mesece in pol trajajoče usposabljanje na Policijski akademiji v Tacnu. Tega morajo ponoviti vsaka tri leta. 

Ste vedeli? Redarji imajo podobna pooblastila kot policisti. Uporabijo lahko tudi fizično silo. V Kopru sicer redarji izrečejo več opozoril kot kazni.

Kaj lahko in česa ne počnemo v mestnem jedru? Andrijašič se nasmehne: "Pravila so jasna, saj vse sporoča signalizacija. Parkiranje v strogem mestnem jedru je dovoljeno za stanovalce z veljavnimi dovolilnicami, parkiranje na ostalih parkiriščih, t. i. modrih conah, je za to potrebno plačilo. Promenade in na novo urejene površine so namenjene izključno pešcem. Na Muzejskem trgu ljudje zaradi neurejenega parkirišča pogosto spregledajo, da lahko tam parkirajo samo stanovalci z dovolilnicami. Zavedamo se zlorab s strani skuteristov in kolesarjev, do katerih prihaja na Semedelski promenadi in po Pristaniški ulici. Storili bomo vse, da jih zmanjšamo na minimum ali celo odpravimo, je pa to zahtevno opravilo, saj se nam včasih zdi, da bi potrebovali redarja na vsakih 50 metrov!"