Uprava za varno hrano je javno razkrila imena trgovin, v katerih so odkrili prisotnost nedovoljenega aditiva sulfita v mesnih pripravkih. To sta Tuševa supermarketa v Grosuplju in Lescah, Mercatorjeva hipermarketa Kranj Primskovo in Celje ter Interspar v ljubljanskem Cityparku.
RAZKRILI IMENA: To so trgovine, ki so prodajale sporne mesne izdelke
Slovenija
V Mercatorjevih in Tuševih trgovinah so inšpektorji uprave za varno hrano uporabo nedovoljenega aditiva ugotovili z vzorčenjem, v Intersparu pa je uporabo priznal zaposleni, zato vzorčenja niso izvedli. Prekrškovni postopek je uveden proti vsem navedenim poslovalnicam. Celjskemu Hipermarketu Mercator so inšpektorji tudi izrekli prepoved prodaje in prometa z mesnimi pripravki, ki je stopila v veljavo 11. septembra in je veljala do 3. oktobra.
Prvi primer uporabe nedovoljenega sulfita so sicer v eni od trgovin odkrili v okviru letnega programa uradnega vzorčenja v začetku junija. Nato je v poslovalnici druge trgovske verige zaposleni priznal, da uporablja sulfit pri proizvodnji mesnih pripravkov, 9. septembra pa je uprava ugotovila uporabo sulfita še v dveh mesnicah tretjega trgovca.
Na podlagi teh primerov je uprava med 13. in 20. septembrom izvedla še poseben uradni nadzor. Skupno so inšpektorji pregledali 37 obratov, in sicer mesnic in gostinskih obratov. Ob rabi sulfita v enem primeru je nadzor odkril še več drugih neskladnosti, kot so denimo, da na mestu priprave mesnih izdelkov ni bila na voljo receptura proizvodnje mesnih pripravkov, da je bila evidenca pomanjkljiva ali pa so inšpektorji naleteli na manjše higiensko-tehnične pomanjkljivosti.
V mesnicah so inšpektorji izdali štiri opozorila in že omenjeno eno prepoved prodaje in prometa mesnih pripravkov, dokler se ne dokaže, da so živila skladna in varna. Dvakrat je bil uveden prekrškovni postopek. Na sedežih trgovskih verig so izdali eno opozorilo, pri gostincih pa štiri.
"Odkrita nedovoljena praksa pri proizvodnji mletega mesa in mesnih pripravkov je bila razširjena predvsem v obratih kategorije mesnice v večjih trgovskih verigah," so sklenili v upravi za varno hrano. Uporaba nedovoljenega aditiva ob tem ni bila nadzorovana s strani sistema notranjih kontrol v trgovskih verigah oziroma pri nosilcih dejavnosti.
Ker ni bilo ugotovljeno, da bi glede na uporabo nedovoljenega aditiva popravljali recepture ali roke uporabnosti mesnih živil, so na upravi sklepali, "da je bila uporaba nedovoljenega aditiva praksa posameznikov oz. da delovna praksa ni sledila predpisanim recepturam, sistemi notranjih kontrol pa niso odkrili in odpravili nedovoljene prakse". V sistemu gostinskih obratov nedovoljena praksa ni bila odkrita.