dr. Tristan Rigler, specialist klinične psihologije in sodni izvedenec

Kot pojasnjuje Rigler, so razlogi za tako destruktivno vedenje pri mladostnikih lahko različni. Ključni dejavniki so pomanjkanje ustrezne starševske pozornosti in nadzora, vpliv vrstnikov, družbeni in kulturni vplivi ter psihocialni izzivi, s katerimi se mladostniki soočajo. "V tej starosti mladostniki pogosto iščejo lastno identiteto in preizkušajo meje, kar lahko vodi v destruktivna dejanja, kot je vandalizem. Pomembno pa je preučiti ozadje za vsak primer, saj so razlogi lahko tudi v nevrobioloških posebnostih otroka ali razvijajoči se psihopatologiji," razlaga specialist klinične psihologije in dodaja:

"Poudariti je potrebno, da takšnih dejanj ne moremo in ne smemo posploševati na celotno populacijo mladostnikov, temveč gre za redke in izolirane primere."

Mladostniki se lahko zatečejo k vandalizmu in nasilju, ker so frustrirani, zaradi občutka moči ali nadzora, razlog je lahko uporništvo, pomanjkanje empatije, lahko jim je dolgčas ali pa gre za vpliv skupine. "Pri tem igra pomembno vlogo tudi socializacija. Če nimajo vzorov ustreznega vedenja ali vidijo nasilje in nespoštovanje kot sprejemljivo vedenje, lahko sledijo tem vzorom. Hkrati so oblike nasilnega vedenja pogosto popularizirane v sodobnih medijih in so lahko posledično mladostniki na nasilje manj občutljivi oziroma to doživljajo kot normalno in sprejemljivo vedenje," pravi Rigler.

V razvojnem obdobju najstniških let mladostniki šele razvijajo sposobnost moralnega presojanja, še vedno so pod vplivom staršev, okolice in vrstnikov. "Starši imajo ključno vlogo pri učenju otrok, kaj je sprejemljivo vedenje in kako razumeti posledice svojih dejanj. Če starši ne nudijo jasnih meja, ali če otrok ne dobi ustreznega vodenja, lahko pride do zmede glede tega, kaj je prav in kaj ni," izpostavlja Rigler.

Ob tem strokovnjak poudarja, da pa starši niso edini, ki vplivajo na moralni razvoj mladostnika, saj ima velik vpliv tudi vrstniška skupina ter izpostavljenost sodobnim oblikam medijev. Pri mladostnikih je pogosto, da izkazujejo svojo moč in avtoriteto na napačne načine, kot je nasilje, vandalizem in nespoštovanje pravil. "To je lahko rezultat notranjih frustracij, želje po potrditvi v skupini ali občutka nemoči v drugih vidikih življenja. Svoje strategije za spoprijemanje še razvijajo in pogosto jim primanjkuje konstruktivnih načinov za reševanje konfliktnih situacij in blaženje lastnih frustracij."

Da, v nekaterih primerih bi lahko rekli, da so tudi starši morda nezreli ali nepripravljeni na odgovorno starševstvo, pritrjuje strokovnjak. "To se lahko kaže v permisivnem odnosu do otrok, zaščitniškem vedenju, ki otroku ne omogoča soočanja s posledicami svojih dejanj ali nezmožnost postavljanja jasnih meja. Takšno vedenje lahko vodi do otrokovega občutka, da je nedotakljiv, kar lahko poslabša njegovo vedenje," pojasnjuje Rigler.

Poznamo pa tudi primere, ko so starši neudeleženi v vzgojo otrok, zato se slednji zatekajo k drugim vplivom. "Ni zanemarljivo omeniti vse bolj pogostih ločitev in konfilktnih odnosov med staršema, kar se kaže na neugodnem psihološkem razvoju otroka."

Seveda mladostniški vandalizem ni novost današnjega časa, dogajal se je tudi v preteklosti. Ker pa takrat še ni bilo tehnologije, kakršno imamo danes, niti družbenih omrežij, ta dejanja niso bila v javnosti tako izpostavljena. In Rigler poudarja, da tehnologija danes omogoča hitro širjenje informacij, "kar daje vtis, da se vandalizem in nasilje pojavljata pogosteje, čeprav je morda le bolj izpostavljeno".

Dandanes smo ljudje tudi bolj občutljivi na nasilje, zaznamo ga prej kot v preteklosti, "ko so veliko agresivnih oblik pri otrocih in mladostnikih doživljali kot nekaj normalnega ali celo koristnega za njihov razvoj".

Zanimivo je, da se znajo danes najstniki v javnosti manipulativno predstaviti kot žrtve, brez problema se obrnejo na medije s svojo zgodbo in pri tem nočejo razkriti svoje identitete. Zanje je pomembno le, da se jih v javnosti vidi in predstavi kot žrtve. Izkušnje s tem imamo tudi na našem portalu.

"Zmožnost manipulacije medijev in predstavljanje sebe kot žrtve kaže na določeno stopnjo kognitivne zrelosti in razumevanja posledic svojih dejanj. Čeprav morda še niso popolnoma zreli v smislu odgovornega vedenja, se mladostniki zavedajo, kako lahko svoje dejanje predstavijo v drugačni luči in kako lahko s tem vplivajo na javno mnenje. Mladostniki so tudi mnogo bolj spretni in vešči pri uporabi sodobnih medijev, v primerjavi z večino odraslih. Tako lahko bolje uporabljajo, na primer, družbena omrežja za pridobivanje koristi zase," razlaga Rigler in dodaja:

"Vedenjski vzorci, kot je manipulacija ali izogibanje odgovornosti, so lahko posledica vzgoje. Če otroci opazijo, da starši ali drugi pomembni odrasli uporabljajo podobne taktike, jih lahko prevzamejo in uporabijo v svojih situacijah."

Vpliv staršev, zlasti njihovega odnosa do poštenosti in odgovornosti, je ključen pri oblikovanju otrokovega vedenja, še pravi psiholog. Pomembna pa je tudi izkušnja, ali je takšno vedenje koristno in prinaša ugodnosti za posameznika, ali pa je sankcionirano.

V današnjem času se vse bolj spodbuja manipulativne oblike vedenja, ki niso nujno kaznive, so pa moralno sporne. Mladostniki so danes tudi mnogo bolje informirani o zakonih in svojih pravicah. Posledično se zavedajo, kakšna kazen, če sploh, jih lahko doleti za določena dejanja. "Pomanjkanje kazni za izvedbo določenih problematičnih ali kaznivih dejanj predstavlja pomemben dejavnik, ki mladostniku olajša izvedbo tega dejanja," zaključuje Rigler.