Aspiracijska embolektomija pljučnih arterij je metoda, pri kateri s pomočjo razmeroma širokega katetra iz pljučnih arterij posrkajo čim večji del krvnih strdkov, ki ovirajo pljučni krvni obtok.

Metoda je znana že dolgo, v zadnjih letih pa se zaradi dodatnih študij bolj uveljavlja. V Sloveniji so jo doslej večkrat uporabili v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, posamezne primere pa so izvedli tudi v nekaterih drugih slovenskih bolnišnicah, sta po navedbah šempetrske bolnišnice pojasnila omenjena zdravnika. Ker sledijo strokovnemu razvoju, so se za uvedbo te metode odločili tudi v tej bolnišnici, sta dodala.

Doslej so bolnike s pljučno embolijo zdravili z zdravili za zaviranje strjevanja krvi, s katerimi se krvni strdki raztopijo v nekaj mesecih. Le v najhujših primerih so uporabili zdravila za topljenje krvnih strdkov, imenovana trombolitiki, ki pa lahko sprožijo nevarne krvavitve.

Aspiracijska embolektomija je namenjena prav bolnikom s srednje hudo klinično sliko pljučne embolije, pri katerih se želijo izogniti tveganjem trombolize, sta pojasnila zdravnika. Zdaj imajo na voljo ves potreben medicinski material za izvajanje nove metode, tako da je poseg sedaj dosegljiv bolnikom, ki se zdravijo pri njih.

Izvedli ga bodo pri vseh bolnikih, pri katerih bo pričakovana korist. "Pri zelo ogroženih bolnikih se embolektomija izvede urgentno, sicer pa lahko tudi kot načrtovan poseg, kot smo ga izvedli pri prvem bolniku," sta dodala zdravnika.

O pljučni emboliji govorimo, ko krvni strdek zamaši eno ali več pljučnih arterij. Strdek največkrat pripotuje iz ven spodnjih okončin, najpogostejši dejavnik tveganja pa so poškodbe, stanja po ortopedskih ali drugih operacijah, nepokretnost iz različnih razlogov, rakava obolenja ali motnje v strjevanju krvi.

Najpogostejši simptomi pljučne embolije so nenadna zadihanost pri naporih, ki jo lahko spremlja bolečina v prsnem košu. V najhujših primerih, ko je razvit šok, je prisoten tudi nizek krvni tlak, mrzel pot, bleda koža, splošna oslabelost.