Fosilni plin je drugi največji vir izpustov ogljikovega dioksida v EU. Kljub temu evropski politiki še vedno verjamejo v zavajanja z zelenimi naložbami industrije fosilnih goriv, ki plin imenuje "premostitveno gorivo", ki bo sčasoma pripeljalo do čiste energije, opozarjajo v organizaciji Greenpeace.

"Fosilni plin je eden največjih dejavnikov podnebne krize. Tako kot druga fosilna goriva povzroča vojne in škoduje ljudem po vsem svetu. Podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi energenti, uspevajo in celo povečujejo svoje dobičke, medtem ko so ljudje preobremenjeni z naraščajočimi cenami energije," je poudarila Eszter Matyas iz Greenpeacea.

"Evropski voditelji so dopustili, da se je zgodila vsa ta nesreča. Namesto da bi se neposredno posvetili pravim rešitvam, kot so obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost, nas Evropejce držijo na kratkem povodcu odvisnosti od fosilnih goriv," je bila kritična.

Aktivisti so po prihodu na ploščad Ivana B razvili transparent s podobo Ursule von der Leyen, s katerim so predsednico Evropske komisije pozvali, naj do leta 2035 načrtuje postopno opustitev plina in spodbudi prehod na obnovljive vire energije v EU.

"Podnebna znanost je povsem jasna: fosilni plin ni rešitev za podnebno krizo, temveč je velik del problema. Da bi se izognili podnebni katastrofi, ga moramo čim prej - najpozneje do leta 2035 - postopoma ukiniti. Evropa ne sme tvegati novih plinskih ploščadi, novih plinovodov ali plinskih elektrarn. Plin je problem ne glede na to, od kod prihaja: Rusija, Norveška, Alžirija, Katar ali Hrvaška," je dejala Matyasova.

V Greenpeaceu so ob tem opozorili na naraščajoče cene energije, zaradi katerih mnogi Evropejci s težavo ogrevajo svoje domove. Leta 2019 je okoli 50 milijonov gospodinjstev v EU živelo v energetski revščini.

Po prepričanju Matyasove bi morali evropski politiki na račun višjih cen energije investicije v izolacijo stanovanj in obnovljive vire energije obravnavati kot vprašanje nacionalne varnosti. "Politiki morajo Evropejcem pomagati pri odvajanju od dragega plina. Za to ni boljšega načina kot izboljšanje energetske učinkovitosti in nadomestitev plina z obnovljivimi viri energije," je ocenila.

V Greenpeaceu kot čistejšo alternativo plinu vidijo v tehnologijah, kot so sončne celice, vetrne elektrarne in toplotne črpalke. Pri tem opozarjajo, da nekatere države v EU močno zaostajajo na področju proizvajanja energije iz obnovljivih virov energije. Med drugim izpostavljajo Hrvaško, kjer je leta 2020 sončna energija predstavljala manj kot odstotek hrvaškega povpraševanja po električni energiji.

"Ali ni absurdno, da v državi, kot je Hrvaška, ki ima podobno količino sonca kot Italija ali Grčija, politiki spregledajo potencial sončne energije? Hkrati pa imajo fosilna energetska podjetja, kot sta INA in MOL, proste roke in lahko ogrožajo naše morje ter črpajo fosilni plin iz Jadrana," je bila kritična Petra Andrić iz hrvaškega Greenpeacea.