Kot opozarjajo na Morski biološki postaji Piran, so zaščitne rokavice in maske narejene iz materialov, ki se jih ne reciklira in niso biorazgradljivi oziroma je njihov razpad zelo počasen. Ena takšnih snovi, ki jo najdemo v zaščitni opremi, je na primer polipropilen. Odlaganje tega materiala predstavlja dodaten pritisk na morsko okolje.

"Vsako leto pristane v morju okoli osem milijonov ton plastike, kar predstavlja 80 odstotkov vseh morskih odpadkov," razlagajo na Morski biološki postaji.

Za plastično vrečko je znano, da se v morju razgradi v 10 do 20 letih. Blago, kot sta bombaž ali volna, potrebuje do pet mesecev.

"Imamo pa izkušnje z razgradnjo bioplastike. Na površino vrečke so se v morju hitro začeli prijemati mikroorganizmi, od bakterij do mikroalg, ki so ustvarili prevleko ali tako imenovano plastisfero. V 30 dneh je bilo z mikroorganizmi prekrite 30 odstotkov površine," pojasnjujejo. Delni razpad bioplastične vrečke v morju so sicer zaznali šele po petih mesecih.

Razgradnja materiala v morju je odvisna od njegove sestave in debeline, sestave mikrobne združbe, temperature, UV sevanja in dinamike morske vode.

Lateks je naravni polimer in kot poudarjajo na piranski Morski biološki postaji, se veliko uporablja, zato so bile narejene tudi številne študije.

"Znane so nekatere vrste bakterij, ki lahko razgradijo lateks s svojimi encimi v šestih do desetih tednih. Dodatno nevarnost predstavlja podatek, da se pri postopnem razpadanju v okolju poveča količina nanodelcev in raztopljenega organskega materiala. Rokavice iz lateksa lahko morski organizmi zamenjajo za hrano, kar seveda ogroža njihovo življenje," pravijo in dodajajo, da so rokavice odvržene v morje kot vsak drug plastični odpadek, tudi če so iz lateksa in razkužene.

Problem za morsko okolje utegnejo postati tudi razkužila.

"Manjše količine razkužila se v morju hitro razredčijo, večje količine pa bi lahko ogrožale morske organizme. Preko odpadnih voda iz gospodinjstev bi obremenile tudi čistilne naprave. Vsekakor vemo premalo o tovrstnih onesnaženjih in posledicah, ker je relativno malo opravljenih raziskav," pojasnujejo.

Večinoma razkužila vsebujejo etanol in oziroma ali 2-propanol, kar 60 do 90 odstotkov. Za razkuževanje površin se v glavnem uporablja raztopina natrijevega hipoklorita (varikina), a na morski postaji dodajajo, da alkoholi hitro hlapijo, zato večji ekološki problem predstavlja material, iz katerega so narejen rokavice in maske.

"Druge spojine, kot je srebrov nitrat, ki ga dodajajo vodikovemu peroksidu, so lahko bolj nevarne, vendar je strupenost srebrovih spojin odvisna od vrste spojine, koncentracije in velikosti nanodelca."

Poleg tega so zaščitne maske in rokavice lahko okužene s patogenimi organizmi, zato se moramo v vsakem primeru vesti, kot da gre za kužen odpadek.