Profesor Sbarbaro je občinstvo popeljal skozi kompleksno in večplastno pripoved, ki prepleta religiozni simbolizem, politične interese in kulturno dediščino. Ikona, ki jo danes občudujemo kot dragoceni umetnostni in verski predmet v Benetkah, ima burno zgodovino, ki sega v četrto križarsko vojno.

Dr. Sbarbaro je nazorno predstavil ključni trenutek – februarsko bitko leta 1204 v okolici bizantinskega Fileja, v kateri so križarji pod poveljstvom Henrika Flandrijskega porazili cesarja Alekseja V. Murzulfa in zasegli ikono, ki je bila dotlej zaščitni simbol bizantinske cesarske vojske. Z izbranimi citati srednjeveških kronistov, kot so Robert de Clari, Villehardouin in Niketas Koniates, je slika dogodkov oživela: dramatično in kontrastno.

Posebno pozornost je profesor namenil tudi napetemu dogajanju po osvojitvi Konstantinopla, ko je prišlo do spora med beneškim podestatom Tommasom Morosinijem in predstavniki Benetk glede lastništva ikone. V tem kontekstu je dr. Sbarbaro izpostavil pomen papeževega pisma iz leta 1207, ki potrjuje izobčenje podestate Marina Zena zaradi nasilnega odvzema ikone iz cerkve svete Sofije.

Dr. Massima Sbarbara

"Zgodba Marije Nikopeje ni le zgodba o umetnini. Je zgodba o moči, veri in ideološkem opravičevanju nasilja,« je poudaril dr. Sbarbaro. »Križarji, ki so se domnevno borili za Sveto deželo, niso oklevali pri ropanju svetih predmetov – vse v imenu višjega cilja."

Posebej je predavatelj predstavil preobrazbo ikone skozi stoletja – od bizantinske vojne relikvije in predvidoma prenosnega oltarja, do simbola božje zaščite Beneške republike. Med kugo leta 1348 so jo okrasili z dragocenimi kamni in nosili v procesijah, kasneje (1618) pa ji je bilo znotraj bazilike sv. Marka namenjeno častno mesto nad oltarjem sv. Janeza Evangelista, kjer se nahaja še danes.

Predavanje je dr. Massimo Sbarbaro zaključil z refleksijo o etični razsežnosti dediščine križarskih vojn. Poslušalce je povabil k premisleku o meji med vero in oblastjo, svetostjo in osvajanjem. Njegova razprava ni bila le zgodovinski pregled, temveč tudi aktualno opozorilo pred nevarnostjo, da zgodovino pišejo zmagovalci – pogosto na račun resnice.

Dogodek pod pokroviteljstvom Centra za beneško zgodovino in kulturno dediščino ZRS Koper je potrdil pomen medkulturnih predavanj, ki presegajo zgolj zgodovinsko stroko ter se dotikajo temeljnih vprašanj identitete, etike in zgodovinskega spomina.