Sklenitev sporazuma je prvi potrdil pakistanski premier Šehbaz Šarif, čigar država posreduje v pogovorih med ZDA in Iranom. Dogovor naj bi predvideval takojšnje in trajno prenehanje vojaških operacij na vseh frontah, tudi v Libanonu, kjer izraelska vojska vodi ofenzivo proti tamkajšnjemu iranskemu zavezniku, šiitskemu gibanju Hezbolah.

Iran je med pogajanji ves čas zahteval prekinitev sovražnosti v Libanonu, a orožje v državi ni potihnilo. Izrael naj bi po poročanju libanonskih medijev ponoči in davi nadaljeval napade na jugu države, v katerih naj bi bilo ranjenih več ljudi. Izraelske položaje naj bi napadel tudi Hezbolah, čeprav so kasneje ob zahvali Iranu za dogovor sporočili, da od napovedi sporazuma niso izvajali nobenih operacij.

Izraelski obrambni minister Izrael Kac pa je danes sporočil, da bodo izraelski vojaki ne glede na dogovor, ki ga v izjavi sicer ni omenil, za nedoločen čas ostali na položajih v Libanonu, Siriji in Gazi.

Za to, da Izrael nadaljuje kampanjo v Libanonu, sta se zavzela tudi skrajno desna ministra za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir in finance Bezalel Smotrič. Oba sta bila kritična do sporazuma med ZDA in Iranom in trdita, da ta za Izrael ni zavezujoč.

Kmalu za Šarifom sta sklenitev sporazuma, ki naj bi ga podpisali v petek v švicarski Ženevi, potrdila tudi Washington in Teheran. Cene nafte, ki so poskočile zaradi iranskega zaprtja strateško pomembne Hormuške ožine, so zatem nemudoma padle.

Vsebina sporazuma, ki je sledila tednom napetih pogajanj in občasnim grožnjam predsednika ZDA Donalda Trumpa z novimi napadi na Iran, še ni v celoti znana.

Po navedbah iranskega zunanjega ministrstva so se ZDA z dogovorom zavezale, da bodo sprostile zamrznjena iranska sredstva in plačale odškodnino. Prav tako naj bi Teheran od ladij, ki bodo prečkale Hormuško ožino, zahteval pristojbine za pomorske storitve, ne pa tudi za sam tranzit.

Predstavnik iranskega ministrstva je dejal, da morajo ZDA sedaj zagotoviti, da se Izrael zaveže k zaustavitvi vojne v Libanonu, in dodal, da bo Iran po sklenitvi končnega sporazuma z ZDA, ki bo zajemal tudi jedrski program, zaprosil za njegovo ratifikacijo s strani Varnostnega sveta ZN.

Iranska tiskovna agencija Mehr je pred tem poročala o memorandumu o soglasju med državama v 14 točkah, ki naj bi med drugim določal sprostitev 24 milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev v 60-dnevnem pogajalskem obdobju.

To bi se začelo po podpisu memoranduma, ki mu bo po lastnih besedah prisostvoval podpredsednik ZDA JD Vance. V Ženevo bi utegnil priti tudi Trump, ki je še v nedeljo zjutraj obtožil Izrael, da je z zračnim napadom na Bejrut zavlekel podpis sporazuma.

ZDA ob tem pričakujejo, da Iran ob ponovnem odprtju Hormuške ožine ne bo zaračunaval pristojbin, je sporočil Vance. Dodal je, da bodo o tem vprašanju razpravljali v okviru novega mirovnega sporazuma. Trump pa je na omrežju Truth Social zapisal, da so ladje že začele zapuščati ožino.

Od 8. aprila je sicer med Iranom in ZDA veljala prekinitev ognja, ki pa sta jo obe strani večkrat kršili. Med pogajanji so tudi večkrat podajali nasprotujoče si informacije o vsebini dogovora, o katerem so se pogajali.

Iz sveta so se ponoči in davi po potrditvi sporazuma pričeli vrstiti odzivi. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres ga je denimo označil za ključen korak na poti k mirni rešitvi konflikta na Bližnjem vzhodu.

Dogovor je pozdravilo več držav ob Perzijskem zalivu, ki so bile med vojno večkrat tarča iranskih napadov, saj je Teheran v povračilnih napadih ciljal ameriške tarče v regiji. Pozdravili so ga tudi najvišji predstavniki EU, Japonska, Egipt, Avstralija in Nova Zelandija, pri čemer so vsi poudarili pomen ponovnega odprtja Hormuške ožine za svetovno gospodarstvo.

Pomen odprtja ožine so v skupni izjavi izpostavili tudi voditelji Združenega kraljestva, Francije, Nemčije in Italije. Ob tem so ponovili Trumpovo mantro, da Iran ne sme imeti jedrskega orožja. Izrazili so tudi pripravljenost, da bi pod določenimi pogoji odpravili nekatere sankcije proti Iranu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sočasno naznanil, da je vojaška misija za zagotavljanje proste plovbe v Hormuški ožini, ki sta jo za čas po koncu vojne na Bližnjem vzhodu ustanovili Francija in Združeno kraljestvo, pripravljena na napotitev. Po besedah italijanske premierke Georgie Meloni je Italija pripravljena na sodelovanje v njej.

Macron je prav tako dejal, da je sedaj treba storiti vse, da se sporazum začne izvajati, in da Iran ne bo zaračunaval pristojbin v ožini.

Dogovor je pozdravilo tudi slovensko zunanje ministrstvo, pričakujejo njegovo hitro, celovito in dosledno izvajanje. Izpostavili so pomen odprtja Hormuške ožine in celovitih pogajanj za mir in varnost na Bližnjem vzhodu. Sklenitev dogovora je posebej pozdravil tudi zunanji minister Tone Kajzer.