Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) je konec lanskega leta objavila nov splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ki začne veljati 1. julija in uvaja dve hitrosti prenosa pisemskih pošiljk. Pošta Slovenije tako uvaja ločevanje pisemskih pošiljk na prednostne in neprednostne pošiljke.

Uporabniki bodo imeli možnost izbire med sedanjim nivojem kakovosti, ki se bo po novem imenoval prednostni prenos, in nižjim nivojem kakovosti, ki se bo imenoval neprednostni prenos, so pojasnili. Za prednostni prenos bo cena višja od neprednostnega prenosa.

Na Pošti Slovenije so ponazorili, da bo cena standardnega pisma, ki bo poslano prednostno, znašala 0,67 evra, medtem ko bo cena za neprednostno standardno pismo znašala 0,62 evra. Pri pošiljanju priporočenega prednostnega pisma do 20 gramov bo cena 2,05 evra, medtem ko bo cena za neprednostni prenos znašala 1,95 evra. Nove cene je potrdil Akos.

Trenutno sicer, kot razkriva cenik Pošte Slovenije, cena standardnega pisma stane 0,55 evra.

Za primerjavo so sicer na Pošti Slovenije dodali, da cena za prenos prednostnega standardnega pisma v Avstriji znaša 0,85 evra, neprednostnega pa 0,74 evra, medtem ko je v Italiji cena za prenos prednostne standardne pošiljke 2,80 evra, neprednostne pa 1,10 evra.

Ko se bodo uporabniki odločili za prednostni prenos, bo njihova pisemska pošiljka praviloma dostavljena naslednji delovni dan po oddaji pošiljke v prenos, v primeru izbire neprednostnega prenosa pa bo dostava praviloma izvedena v treh delovnih dneh.

Prednostni in neprednostni prenos bodo uvedli za pošiljke korespondence v notranjem prometu, in sicer za standardno pismo, navadno pismo, dopisnico, priporočeno pismo, vrednostno pismo ter pošiljke za slepe in slabovidne. Prednostne pošiljke bodo ločene od neprednostnih pošiljk z dodatno oznako na pošiljki.

Na Pošti Slovenije so dodali, da se v zadnjem času vse več evropskih držav odloča za uvedbo ločevanja pisem na prednostna in neprednostna. Razlog je upadanje količin pisemskih pošiljk zaradi velikega porasta elektronske komunikacije in spremenjenih navad uporabnikov. V takšnih okoliščinah vzdrževanje sistema za prenos pisem kot izključno prednostnih pisem z visokimi ciljnimi vrednostmi predpisanih rokov prenosa ni optimalno, so poudarili.

Uvedba pisem dveh hitrosti prenosa pomeni za izvajalca univerzalne poštne storitve možnost, da optimalneje organizira delovne procese v posameznih fazah prenosa. Tudi Pošti Slovenije bo na ta način omogočena večja fleksibilnost in optimizacija poslovnih procesov pri prilaganju poslovanja postopnim spremembam na trgu ter posledično večja vzdržnost izvajanja univerzalne poštne storitve, so prepričani. Kljub spremembi ostaja predpisana kakovost prenosa pisemskih pošiljk v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, so dodali.

Sicer pa najnovejši trendi razvitih evropskih držav, ki trenutno beležijo najvišjo stopnjo digitalizacije poslovanja države in prebivalcev, prehajajo na bistveno nižje standarde prenosa pisem. Kakovost prenosa je ponekod le ena, roki pa daljši, denimo do pet dni, kot velja v Franciji in na Danskem. Druge države ohranjajo ločevanje pisem na prednostne in neprednostne, pri čemer je predpisana kakovost za prednostna pisma precej nižja - ponekod se roki za dostavo začenjajo pri dveh ali treh dneh (Estonija, Norveška, Romunija, Švedska).

Zelo podobno ureditev prednostnih in neprednostnih pošiljk z vidika kakovosti, kot jo uvaja Slovenija, pa imata Avstrija in Nemčija, še navajajo na Pošti Slovenije.