Piran je med tremi slovenskimi obmorskimi mesti najbolj poplavno izpostavljen, saj je v zadnjih letih doživel največ poplav, ki ogrožajo vse nižje ležeče dele obale in Tartinijev trg. Projekcije nadaljnjega višanja gladine morja kažejo, da bi bil Piran, če ne bodo ustrezno ukrepali, v skrajni fazi poplavljen tudi nekaj mescev na leto. Pričakuje se namreč, da se bo na slovenski obali do sredine tega stoletja morje dvignilo za 40 centimetrov, do konca stoletja pa za od 60 do 110 centimetrov.

Zato stroka skupaj z Občino Piran že nekaj časa išče ustrezne rešitve. Januarja lani so občini svoje idejne rešitve brezplačno predstavili Stanislav Černe, Vitomir Mavrič in Mitja Guštin, iz predstavljenega pa po besedah koordinatorja za protipoplavno zaščito Pirana Zorana Vitoroviča izhajajo vse nadaljnje aktivnosti občine.

Občinska uprava je projekt že preverila pri stroki, ki, tako Vitorovič, ocenjuje, da je uresničljiv, zato s projektom, ki je tudi finančno uresničljiv, nadaljuje. Občina je projektne rešitve preverila tudi pri vseh, ki morajo po zakonu dati soglasje, in nihče jim ni nasprotoval, so pa postavili določene pogoje, je dejal.

Občina je izvedla tudi že nekatere nadaljnje aktivnosti, kot so popis obalne favne in flore, preverbo stanja glavnega pomola in drugo, direkcija za vode pa je po Vitorovičevih besedah projekt prepoznala kot "izvedljiv, možen in zanimiv" in na podlagi tega z direkcijo sklenila sporazum o financiranju ukrepov za preprečevanje poplav v Piranu. Bistveni del sporazuma navaja, da občina pridobi gradbeno dovoljenje do 30. junija 2023. Če bo dovoljenje pridobljeno, bo projekt nato prevzela direkcija za vode in ga izpeljala.

Korak k temu je bil, ko so občinski svetniki 30. maja z rebalansom potrdili tudi postavko, da se za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in za geološke raziskave obale nameni 622.000 evrov. Na isti seji so sicer svetniki idejni projekt protipoplavne zaščite zavrnili, župan Đenio Zadković pa je nato napovedal, da bodo projekt nadaljevali.

V idejnem projektu je predvideno, da se rekonstruira dotrajani pomol in zgradi zapornico, ki bo preprečevala vdor vode ob visokih plimah in jugu, predvideni so tudi rekonstrukcija in ureditev meteorne kanalizacije, zadrževalnikov in črpališča za kanalizacijo, pa dvig zaščitne kote obalnega pasu in preureditev skalometa, je naštel Vitorovič.

Projekt je trenutno ocenjen na približno 14 milijonov evrov in bi ga v celoti krili iz sredstev za okrevanje in odpornost. Gre za namenska sredstva, ki jih je mogoče črpati pod pogojem, da Občina Piran pridobi gradbeno dovoljenje do 30. junija 2023, pogoj je tudi, da se poplavni ukrepi rešujejo celovito, in ne po delih, rok za dokončanje del pa je do konca leta 2025.

V nadaljevanju je po Vitorovičevih besedah v najkrajšem času treba izvesti javni razpis za izdelavo projektne dokumentacije z zahtevo po treh variantnih rešitvah in v okviru razpoložljive ocene projekta ter "izvedbe iz morja".

Če ne bodo ukrepali, pa Vitorovič napoveduje, da bodo izgubili rezervirana sredstva, hkrati pa zaščito pred poplavami in "zalet za pristop k celoviti prenovi mesta", kar je cilj, ki ga zasledujejo dolgoročno.

BONUS VIDEO: Na Obali so pripravljeni na turiste, bodo ponovili rekordno sezono iz leta 2019?

A z vsemi načrti se vsi občani in nekateri predstavniki stroke ne strinjajo. Na torkovi javni predstavitvi je med drugim občinski svetnik Davorin Petaros (Gibanje za občino Piran) dejal, da na občinski seji niso glasovali proti protipoplavni zaščiti, ampak proti na seji predstavljenem projektu. Prepričan je, da se je projekt pripravljal za zaprtimi vrati in da je občinski svet jasno povedal, da temu projektu nasprotuje.

Direktor direkcije za vode Roman Kramer pa je v širši predstavitvi med drugim zavrnil očitke, da projekt izvajajo na skrivaj. Dejal je še, da z najboljšimi domačimi strokovnjaki iščejo najboljše rešitve za poplavno varnost in da so želeli sredstva, ki so na voljo, za Piran izkoristiti.

Krajinska arhitektka Romana Kačič, ki je med drugim pred leti sodelovala tudi pri projektu dviga obale v Benetkah, pa je posvarila pred hitenjem. Meni, da gre za kompleksen projekt, ki ga je treba dobro premisliti. Prepričana je tudi, da si Piran za ta projekt zasluži mednarodni razpis.