Da bo redna uskladitev pokojnin v višini 5,1 ali 5,2 odstotka, je danes za Večer napovedal že generalni direktor pokojninskega zavoda Marijan Papež. O tem bo sicer v četrtek odločal še svet zavoda.

Papež je sicer v pogovoru za Večer še zatrdil, da je finančno stanje pokojninske blagajne dobro. Zavarovancev je bilo avgusta lani po njegovih besedah prvič več kot milijon, razmerje med upokojenci in zavarovanci pa se je izboljšalo in znaša 1:1,57. To statistično pomeni 1,57 zavarovanca na enega upokojenca.

V povezavi z napovedano pokojninsko reformo je dejal, da bi bilo zelo nenavadno, če vlada sploh ne bi dala na mizo predloga za podaljšanje pokojninske dobe. Pogoji se lahko po njegovem pojasnilu zaostrujejo tudi z daljšimi prehodnimi obdobji, denimo namesto podaljševanja za tri mesece na leto samo za dva meseca na leto. "Pa morda ne takoj, ko naj bi predvidoma začela reforma veljati, torej leta 2025, ampak bi se postopno podaljševanje pokojninske dobe in starosti lahko začelo šele leta 2026 ali kasneje," je dejal. Brez tega po njegovi oceni ne bo šlo.

Smiselno pa bi se mu zdelo, da bi se ljudje lahko navkljub temu upokojevali tudi z manj pokojninske dobe. Denimo s 35 ali 38 leti pri starosti 65 let. "Seveda z nekoliko nižjo pokojnino, ki bi jo sicer dobili za 42 let pokojninske dobe ali pri 67 letih starosti," je opomnil.

Ob zahtevah za večjo vdovsko pokojnino, ki zdaj znaša 70 odstotkov pokojnine po umrlem zakoncu, pa je spomnil na svoj predlog, da bi upokojencu ob smrti partnerja, s katerim sta živela skupaj in sta oba prejemala samostojno slovensko pokojnino, pripadla vsaj zagotovljena pokojnina, torej 650 evrov.

To je po njegovi oceni ena od možnosti, kako začeti reševati pereč problem predvsem starejših žensk, ki ostanejo same z nizkimi pokojninami in so najbolj izpostavljene tveganju revščine. S tem bi pomagali približno 10.000 vdovam in nekaj vdovcem.