Znanstveni posvet Divina – dnevi Andrea Diva iz Justinopolisa

5. tradicionalni dnevi divine, posvečeni Koprčanu Andreu Divu, prvemu prevajalcu Homerjeve Iliade in Odiseje, Teokritovih Idil in Aristofanovih Komedij iz grščine v latinščino, bodo potekali v ponedeljek in torek, 18.–19. oktober 2021 z začetkom ob 10. uri v sejni dvorani Pretorske palače v Kopru.

Na svečanem odprtju si boste lahko med drugim ogledali najstarejše opise Kopra v antikvarnih knjigah, ki jih knjižnica kupuje s podporo Mestne občine Koper in tako že 10 let gradi spominsko knjižno zbirko Memoria patriae, posvečeno knjižnim izdajam naših humanistov svetovnega slovesa. Prvič bodo na ogled dragocene knjige naslednjih avtorjev: Flavio Biondo (1510), Leandro Alberti (1543), Girolamo Muzio (1580), Nicolò Manzuoli (1611), Ferdinando Ughelli (1653), Johann Ludwig Schönleben (1680), Vincenzo Coronelli (1697), Ireneo della Croce (1698) in Paolo Naldini (1700).

Prireditelji: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Fakulteta za humanistične študije UP, ZRC SAZU, Filozofska fakulteta UL ter Društvo za antične in humanistične študije Slovenije ob podpori Mestne občine Koper in časopisne hiše Primorske novice.

S kresnikom nagrajeni roman Agni

Kot je zapisala o knjigi založba LUD Šerpa: Roman Agni je ljubezenska drama, spletena iz treh pripovednih linij: živalske (kunka), dekliške (dekle v času spolnega zorenja) in odrasle (trije odrasli liki, ki tvorijo ljubezenski trikotnik ‒ dekletov oče, mama in teta). Zunanji okvir daje romanu življenje kunke od njenega rojstva do smrti. Če ne štejemo vodilne teme "eros ‒ tanatos", ki je nadčasna, je roman tukaj in zdaj najbolj aktualen zaradi živalske teme, ki pa je avtor ne obravnava trendovsko, ampak ustaljene predstave sodobnega urbanega človeka o živalih (žival = hišni ljubljenček) sooča s svetom rejnih in divjih živali, ki niso sterilizirane in izvzete iz boja za obstanek. Toda glavna kvaliteta romana ni opis živalskega sveta kot takega, ampak preplet vseh treh pripovednih linij, ki odsevajo druga v drugi, se medsebojno opomenjajo ter iz nepričakovanih gledišč razkrivajo nekatere tabuirane teme (incest, kanibalizem, poligamija).

Borut Kraševec

Borut Kraševec je študiral primerjalno književnost in ruščino. Študija ni dokončal, sicer pa prevaja že 12 let. Leta 2004 je prejel nagrado za najboljšega mladega prevajalca za prevod romana Viktorja Pelevina Čapajev in Praznota. Od leta 2001 je samozaposlen na področju kulture.

V torek, 19. oktobra, ob 18. uri, vabljeni, da večer preživite v družbi kresnikovega nagrajenca Boruta Kraševca.