Bioplinarna v Ilirski Bistrici že nekaj let ne deluje več, vendar zaradi dolgotrajnega stečajnega postopka njene lastnice, družbe Bio Futura, še vedno ni rešeno vprašanje, kam z neiztrošenim substratom. Tega je po oceni stečajnega upravitelja Valterja Stepana okoli 7500 ton.
ODNOS Z BISTRIČANI TAKO ZAOSTREN, DA JE ZAGON BIOPLINARNE NEMOGOČ: Nihče noče 7500 ton odpadnega substrata
Slovenija
Bio Futura je s poskusnim obratovanjem bioplinarne v Ilirski Bistrici začela delovati leta 2010, od samega začetka pa se je soočala s težavami zaradi odprave pomanjkljivosti, ugotovljenih na tehničnem pregledu, kot tudi z zagotavljanjem okoljskih monitoringov.
Upravna enota (UE) Ilirska Bistrica je zato sprva zavrnila izdajo uporabnega dovoljenja za bioplinarno. Junija 2013 pa je po uspešni pritožbi Bio Future na upravno sodišče UE nazadnje izdala uporabno dovoljenje, čeprav agencija za okolje zaradi nepravilnega vzorčenja ni izdala pozitivnega mnenja v zvezi z monitoringom pregnitega blata.
Bioplinarna pa je medtem že konec leta 2012 dejansko prenehala obratovati, Bio Futura pa je leta 2015 končala v stečaju. Kljub neobratovanju je na "pogorišču" obrata do danes ostalo za okoli 7500 ton neiztrošenega substrata, je ocenil stečajni upravitelj družbe Valter Stepan, ki za objekt in opremo v njem še išče kupce, ki bi posledično tudi prevzeli okoljske obveznosti oziroma tamkajšnje odpadke.
Upravitelj za zdaj ni bil uspešen. Na oktobrski dražbi z zniževanjem je poslovno celoto skušal prodati po izklicni ceni 1,9 milijona evrov, a dražiteljev ni bilo. Kot je pojasnil, se sicer pojavljajo interesenti, ki pa jih zanima zlasti strojna oprema in bi bili pripravljeni odšteti bistveno manj denarja, nekje od 400.000 do 500.000 evrov. Novo dražbo bodo predvidoma pripravili v prvih mesecih prihodnjega leta.
Stepan je ob tem ocenil še, da je prišlo do tolikšnega razkoraka z lokalno skupnostjo in izgube zaupanja do starega investitorja, da je skoraj nemogoče pričakovati, da bi lahko še prišlo do ponovnega zagona obrata na tej lokaciji.
Stečajni upravitelj je v zadnjem, oktobra objavljenem poročilu v stečajnem postopku opozoril, da je prav zaradi okoljevarstvenih standardov, zahtev in dovoljenj postopek prodaje bioplinarne zelo dolgotrajen.
Z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je v stečajnem postopku največji upnik in ima priznano ločitveno pravico na veliki večini opreme, vpeta pa je tudi v prestrukturiranje oz. vodenje stečajev več bioelektrarn v državi, je sicer dogovorjeno, da se koordinirano pripravlja načrt potrebnih aktivnosti v zvezi s prodajo in s tem povezanih stroškov, DUTB pa se zavezuje te aktivnosti s predujmi tudi financirati.
V okviru stečajnega postopka je sicer zaradi pregleda stanja strojne opremljenosti in ekološke situacije (spuščanja cevi, inštalacije itd.) treba bioplinarno redno obiskovati, v zvezi z rednim nadzorom nad bioplinarno pa občasno nastajajo dodatni stroški.