Navedli so tudi, da smo plinom in delcem, ki nastajajo pri požaru, neposredno izpostavljeni z vdihavanjem, kasneje pa lahko tudi preko hrane in vode. Z vdihavanjem ali zaužitjem te snovi vstopijo v naš organizem in lahko škodljivo vplivajo na naše zdravje.

Posledice za zdravje so lahko takojšnje ali zakasnele. Močno so odvisne od vrste onesnaževala, količine vnesene v telo, časa in stopnje izpostavljenosti, načina vnosa ter dovzetnosti posameznika.

Vdihavanje visokih koncentracij delcev in drugih onesnaževal lahko povzroča takojšnje draženje dihalnih poti, prizadene pa lahko tudi druge organske sisteme. Telo se v takšnih primerih odzove z vnetjem sluznice, ki ima za posledico solzenje oči in izcedek iz nosu, kašljanje in oteženo dihanje.

Težave bolnikov z obstoječimi akutnimi in kroničnimi boleznimi dihal se lahko povečajo. Stanje bolezni se lahko poslabša tudi pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja, poveča se tudi možnost za nastanek srčne kapi.

Še posebej so ogroženi dojenčki in otroci, nosečnice, starejši ljudje, ljudje z boleznimi srca in ožilja, ljudje z boleznimi dihal ter sladkorni bolniki. Onesnaženemu zraku se lahko izognemo le z umikom v manj onesnaženo okolje. Nekaj časa lahko to zagotavljamo z zadrževanjem v zaprtih prostorih.

NIJZ tako svetuje prebivalcem, da ves čas upoštevajo priporočila ekip za reševanje oz. uprave za zaščito in reševanje. Izogibati se je treba prizadetim območjem in se ne zadrževati v bližini požara.

Osebe, ki so bile izpostavljene dimu in čutijo zdravstvene težave, naj se posvetujejo s svojim zdravnikom. V primeru pekočega občutka na koži je treba odstraniti oblačila in se umiti z vodo in milom, pri pekočinah na sluznici pa NIJZ svetuje izpiranje s čisto tekočo vodo.

Če je bila oseba izpostavljena materialom, ki so nastajali pri požaru, je treba odstraniti prah in kontaminirano obleko ter jo shraniti v plastično vrečko. Izpostavljeno kožo pa oprati z velikimi količinami mila in vode.

Če je v okolici pogorišča še vedno izrazit vonj, smrad po požaru, NIJZ priporoča zadrževanje izven območja ali v zaprtih prostorih. V primeru, da je vidna kakršna koli onesnaženost okolja, se je najbolje temu področju izogniti dokler ta območja niso očiščena.

Izogibati se je treba dotikanju izpostavljenih površin, tekočin, ki so povezane s požarom in čim bolj zmanjšati izpostavljenost izpustom v zrak tako, da se oseba giblje proti vetru ali stran od ognja oz. pogorišča.

Delce, ki so lahko dodatno onesnaženi z organskimi in anorganskimi snovmi, lahko tudi zaužijemo. NIJZ zato priporoča, da se vrtnin in sadja, ki bi glede na doseženo stopnjo rasti oz. zrelosti že bili primerni za uporabo, ne uporabljajo.

Za uporabo pitne vode je treba upoštevati priporočila upravljavca vodovoda oz. uprave za zaščito in reševanje. Za lastnike kapnic velja, da pred nastopom padavin preusmerijo vodo iz s požarom onesnaženih lovilnih površin stran od hranilnika za vodo in s tem preprečijo onesnaženje vode, še priporočajo na NIJZ.