Barbara Furjan

Spomnimo. Enourni igrano-dokumentarni film V imenu resnice je izšel leta 2017, na podlagi istoimenske knjige, ki jo je Barbara Furjan izdala leta 2012. Leta 1997 je njen brat Blaž Furjan umrl med služenjem v Slovenski vojski. Po uradnih podatkih je Blaž Furjan le štiri dni pred zaključkom služenja vojaškega roka leta 1997 v vojašnici v Ljubljani storil samomor. Barbara tej verziji ne verjame in si že vrsto let prizadeva, da bi resnica prišla na dan. Prepričana je namreč, da njen brat ni storil samomora, temveč da je bil umorjen. V knjigi in filmu pa razkriva neskladja v pričevanjih in nejasnosti okoli usodne noči 27. maja. 

Blaž Furjan

Tožniki, Božidar (Darko) Martin Njavro, Franci Oražem in Marko Poje, nekdanji člani Morisa, tožencem očitajo, da so v filmu posredno in neposredno namigovali, da je trojica umorila vojaka Blaža Furjana. Od ustvarjalcev filma, ob Furjanovi še režiserja Dejana Baboska, nekdanjega poveljnika Teritorialne obrambe Avgusta Cvetežarja ter novinarjev Mateja Šurca in Cirila Brajerja, ki je lani umrl, zahtevajo 30.000 evrov odškodnine. Po pokojnem Brajerju naj bi jo plačali njegovi dediči, ki pa se jim, za razliko od ostalih, ni treba javno opravičiti in umakniti izjav.

Kot je za Regional že pred časom pojasnila sestra pokojnega, film ne obtožuje neposredno posameznikov, temveč izpostavlja sistemsko neučinkovitost. "Poanta filma je pokazati, da državni organi niso sposobni peljati določenih primerov do končnega epiloga. Gre za borbo posameznika proti sistemu," je poudarila.

Na včerajšnji obravnavi, ki je trajala od 9. ure zjutraj pa vse do 16. ure popoldne, so bile zaslišane tri priče. Pred sodnico je spregovoril pripadnik Slovenske vojske, ki je bil tri mesece zaposlen skupaj s tožniki. Druga priča je bil Brane Praznik – ta je bil zajet tudi v kazenski ovadbi, ki so jo tožniki podali kmalu po izidu filma, a je zastarala. Kot tretji pa je spregovoril Matej Šurc, ki je prav tako eden od toženih.

Okrožno sodišče v Ljubljani, kjer je včeraj potekala obravnava.

Tožniki naj bi skušali pričo podkupiti

Dve uri pred sojenjem, okoli 7. ure zjutraj, je Mitja Kunstelj, prav tako nekdanji pripadnik Morisa, sodnico obvestil, da so ga tožniki skušali v mesecu maju prek tretje osebe podkupiti.

"Poslali so nekoga, da sta se dobila v lokalu in ta mu je ponujal denar, če zanika vse, kar je povedal na pričanju marca," pojasnjuje Furjanova. In ob tem še enkrat izpostavlja, da je Kunstelj na marčevski obravnavi "pričal, da vse kar je povedal v filmu, drži". Med drugim je Kunstelj v pričevanju povedal tudi, kdo točno je ustrelil Blaža in kdo je dal povelje, vendar ustvarjalci filma tega dela namenoma niso vključili v film, je že pred časom pojasnila Furjanova.

Tožniki so sicer izpostavili, da ni bilo ne kontaktov in ne pritiskov na Kunstlja, ob morebitnih dvomih pa predlagajo, da se zasliši sodnika, na katerega naj bi tožniki domnevno vršili pritisk.

Na drugi strani pa je pooblaščenec prve tožene stranke izpostavil, da bi moralo, v kolikor bo sodišče omenjeno elektronsko sporočilo Kunstlja upoštevalo pri dokazni oceni, Kunstlja v zvezi z vsebino sporočila zaslišati.

Brez zaključnih besed na obravnavi

Na tokratni obravnavi je bilo pričakovati tudi zaključne besede, "a do tega nismo prišli". Kot pojasnjuje Furjanova, so se odločali, ali sojenje podaljšajo, ali prestavijo na današnji dan (četrtek), petek, ponedeljek, na koncu pa so se dogovorili, da bo naslednja obravnava 3. julija – v kolikor bodo vsi odvetniki na voljo.

Furjanova izpostavlja tudi, da je sodnica izključila več prič, po njenih besedah približno dvajset njih. "Med njimi so bili tudi Janez Janša, Tone Krkovič, moji starši. Predlagala sem tudi dva vojaka, ki sta bila tisto noč tam in ki bi potrdila mojo zgodbo, ampak to sodnice ne zanima," nam je povedala.

Barbara Furjan predvideva, da pred septembrom ali oktobrom razsodba še ne bo znana. "Se pa odvetnik Mateja Šurca, David Sluga, že ves čas pripravlja za Evropsko sodišče, ker je znotraj postopka ogromno kršitev. Na marčevski obravnavi je denimo sodnica najprej zaslišala nas, ki smo toženi, in šele potem tožnike. Običajno pa je proces obraten – najprej zaslišiš tiste, ki tožijo, da sploh povedo, zakaj tožijo," pojasnjuje.

"Mi ves čas vztrajamo, da je sporočilnost filma ravno ta nesposobnost državnih organov, da preiščejo takšne dogodke in med njimi je tudi moja zgodba, ki ni dobila epiloga," zaključuje Furjanova.