Nekdanji samostanski dom za matere in otroke v irskem mestu Tuam že desetletja skriva mračno skrivnost. Med letoma 1925 in 1961 je v tem cerkvenem zavodu, ki so ga vodile redovnice reda Bon Secours, umrlo najmanj 796 otrok. Njihova telesa naj bi bila pokopana v množičnem grobu – verjetno v nekdanjem greznem rezervoarju – povsem brez nagrobnikov, zapisov ali obeležij.
NEPREDSTAVLJIVO ZLO V CERKVENEM DOMU: Kako je na stotine dojenčkov končalo v množičnem grobu brez oznake? (FOTO, VIDEO)
Kronika
Do leta 2014 nihče ni vedel, kaj se skriva pod navadnim travnikom ob otroškem igrišču v stanovanjskem naselju, kjer je nekoč stal dom sv. Marije. Nato je lokalna ljubiteljska zgodovinarka Catherine Corless odkrila dokaze o množičnem grobu, kar je sprožilo mednarodni škandal. V prihodnjih dneh bodo na tem mestu začeli uradno izkopavanje, ki naj bi trajalo približno dve leti, piše BBC.
Brez očeta, brez pravic, brez groba
Dom je bil namenjen neporočenim ženskam, ki so zanosile zunaj zakona – a bolj kot zatočišče je bil za mnoge zapor. Po porodu so ženske pogosto ločili od otrok, ti pa so ostali v ustanovi, kjer so številni umrli zaradi bolezni, zanemarjanja ali podhranjenosti. Prvi zabeleženi primer smrti je bil Patrick Derrane, ki je umrl leta 1925 pri petih mesecih starosti, zadnja pa Mary Carty leta 1960.
796 babies buried in a mass grave in County Galway, Ireland are being exhumed. The site in Tuam was once a home for unmarried women and their children. pic.twitter.com/m8QdiL8Jj5
— Channel 4 News (@Channel4News) July 13, 2025
Preživeli se doma spominjajo kot kraja trpljenja. PJ Haverty, ki je tam preživel prvih šest let svojega življenja, se spominja, da so morali otroci iz doma v šolo prihajati deset minut pozneje in jo zapustiti prej kot drugi – da ne bi prihajali v stik z ostalimi učenci. "Za vse smo bili samo smeti z ulice," pravi.
Šokantno odkritje
Corlessova je začela raziskovati zgodovino doma leta 2005. Ko je poskušala pridobiti informacije, so ji uradniki in domačini odgovarjali z nezaupanjem ali pa so se izogibali odgovorom. Prelomni trenutek je prišel, ko jo je oskrbnik pokopališča odpeljal na območje, kjer je nekoč stal dom sv. Marije.
Povedal ji je, da sta tam v 70. letih dva otroka pod betonsko ploščo odkrila kosti. Primer naj bi bil prijavljen oblastem, a je bila jama nato preprosto prekrita. Krajevni prebivalci so verjeli, da gre za ostanke žrtev iz časa velike lakote v 19. stoletju, vendar je Corlessova vedela, da so ti pokopani na drugem, posebej označenem mestu.
Primerjala je zemljevide območja iz različnih obdobij in na enem iz leta 1929 našla oznako "grezni rezervoar", ki so ga ukinili leta 1937. Poklicala je matični urad v Galwayju in prosila za seznam vseh otrok, umrlih v domu. Pričakovala je okoli 30 imen – prejela jih je 796. Noben od teh otrok ni bil uradno pokopan na katerem od znanih pokopališč. Vse je kazalo na to, da so otroci pokopani v neoznačeni množični grobnici pod zemljo.
Videla jih je na lastne oči
Veliko ljudi Corlessovi sprva ni verjelo. A ena od prič, Mary Moriarty, je v 70. letih padla v luknjo na območju nekdanjega doma in tam zagledala prizor, ki ga ni nikoli pozabila: "majhne svežnje", trupla dojenčkov, zavita v strohnelo tkanino, zložena v vrstah – "vse do stropa", kot je povedala.
Nekaj let pozneje je v bolnišnici v Tuamu rodila sina. Nune so ji ga prinesle, zavitega v enak sveženj kot tiste, ki jih je videla v luknji. "Takrat sem dojela – kar sem videla tam spodaj, so bili mrtvi otroci," je povedala Mary.
Ostanki so bili potrjeni
Leta 2017 je državno poročilo potrdilo, da so bile domneve o množični grobnici resnične. Med testnim izkopavanjem so odkrili "velike količine človeških ostankov", starih od 35 tednov nosečnosti do približno treh let starosti. Grozljive domneve o skrivnem pokopu otrok niso bile več le ugibanja.
Med tistimi, ki si prizadevajo za resnico in pravico, je tudi Anna Corrigan. Dolga leta je verjela, da je edinka, dokler ni leta 2012 ugotovila, da je njena mati rodila še dva sinova – Johna in Williama – v letih 1946 in 1950. Za Johna je našla smrtni list, ki navaja, da je umrl pri 16 mesecih; kot vzrok smrti sta zapisana "duševna zaostalost" in ošpice. Kje je pokopan, ni znano. Za Williama ni našla nobenih dokumentov.
Anna je ustanovila skupino Tuam Babies Family Group, ki združuje svojce in preživele. Pravi: "Zdaj poznamo njihova imena. Zdaj vemo, da so bili resnični ljudje."
800 babies and young children died at the Tuam home, and were buried in unmarked graves.
— LetsDiscover ???? (@DiscoverAtoZ) March 5, 2024
Scottish Children’s Orphanage ran by Daughters of Charity of Saint Vincent de Paul
Established 1633!!! pic.twitter.com/u7T39G7mdG
Začetek izkopavanj
Vodja izkopavanj Daniel MacSweeney opozarja, da gre za izjemno občutljivo in zahtevno nalogo. Kosti so zelo majhne – stegnenica novorojenčka je velika le toliko kot prst odraslega človeka – kar močno otežuje identifikacijo ostankov.
Redovnice reda Bon Secours, ki so dom vodile, so ob razkritju dejale: "Nismo ravnale v duhu krščanstva." Red se je zavezal, da bo prispeval 13 milijonov evrov v državni odškodninski sklad za preživele in dodatnih 2,5 milijona evrov za stroške izkopavanj. Opravičilo je izrekla tudi občina Galway, ki je bila lastnica doma.