V petih letih delovanja izolske enote so številni občani Kopra, Izole, Pirana, Ankarana in drugih obalno-kraških krajev prejeli pomoč v okviru brezplačnih programov psihosocialne pomoči zaradi zasvojenosti z družbenimi omrežji, video igrami, spletno pornografijo, trgovanjem s kriptovalutami. Pomoči pa so bile deležne tudi žrtve spletnega nasilja.

Da gre za resno in perečo problematiko dokazujejo tudi opisi, ki jih uporabniki zapišejo ob prijavi na razgovor na spletnem mestu Logout. "Kot družina smo pred izzivom, ker je hči dejansko neprestano vezana na telefon. Precej je na SMS-ih, Snapchatu, Youtubu, TikToku. ... Pred dnevi smo na njenem Snapchatu našli nagovarjanje nekega starejšega fanta k pošiljanju razgaljenih fotografij in tudi grobo čustveno manipuliranje, glede česar še razmišljamo glede možnega ukrepanja. Hči je zelo zaprta vase, ničesar ne pove, kaj se ji dogaja in večinoma ne želi prisluhniti nama staršema. Zanima me, če in kako nam lahko pomagate glede obeh navedenih zadev," je opisala mati 12-letne deklice.

S težavami zaradi digitalne tehnologije pa se soočajo tudi odrasli: "Star sem 33 let, sem pa prilepljen na računalnik že od 15. leta. Vsepovsod sem iskal razloge, čemu se ne morem skoncentrirati, delati, imeti prave prijatelje, imam čustvena nihanja, anksioznost, težave s spanjem … Vsakič, ko je kaj pomembnega, zahteva več od mene ali ko se me kaj čustveno dotakne, zbežim v klikanje, Youtube. Priznam, da imam težave, sem odvisen in v bistvu, če bi mi kdo vzel računalnik, mobitel, internet, sploh ne vem, kaj početi čez dan ... Največji izziv pa je ta, ker ne smem narediti totalen 'detox', ker imam 'online business' preko spletnih strani, če se čisto umaknem od interneta bom brez prihodkov, če pa grem gor, zabluzim. Sam si priznam, da po 15 letih nisem še našel načina, in rabim pomoč."

Na Logoutu so v vseh letih delovanja obravnavali malo manj kot 100 oseb zaradi prekomerne uporabe in zasvojenosti z digitalnimi tehnologijami. Beležijo 80-odstotno uspešnost, po zaključenem programu pa uporabnike spremljajo še vsaj šest mesecev. Osebe, ki so pred več kot enim letom zaključile program (in s katerimi še ostajajo v stiku), ostajajo uravnoteženi uporabniki. Izvajajo pa tudi program preventivne pomoči družinam, v katerega je bilo v zadnjih dveh letih vključenih 48 družin.

Najbolj ranljivi in izpostavljeni so prav otroci in mladostniki. "Po eni strani so premišljeno ciljani z marketinškimi pristopi s strani proizvajalcev video iger, družbenih omrežij, pretočnih kanalov z video vsebinami, po drugi še nimajo docela razvitega dela možganov, ki skrbi za načrtovanje, odločanje in samonadzor, da bi lahko zavzeli kritično distanco do oglaševanja," pojasnjuje Janez Arh. Kot dodaja, je pomembna okoliščina tudi 'popularnost' digitalnih tehnologij. Ker jih uporablja velika večina mladih, "želijo pripadati, biti podobni vrstnikom, ne želijo biti izključeni, kar si zagotavljajo tako, da posnemajo vrstnike tudi na tem področju".

Odkar delujejo, so v izolski enoti obravnavali okoli 10 primerov spletnega nasilja. V večini je šlo za vrstniško nasilje, v dveh primerih sta bila storilca iz drugih držav. Po informacijah Arha, se je v zadnjih dveh letih s spletnim nasiljem nad učenci srečala že vsaka osnovna šola na Obali. Posledice pa so različne: sram, obup, jeza, depresija, anksioznost, panični napadi, stres, nižja samopodoba, oseba nima občutka varnosti, ima občutek, da izgublja nadzor nad svojim življenjem, lahko pride tudi do samopoškodovanja, samomorilnosti, motenj hranjenja, ipd.

Porast povpraševanja po programih Logouta so zaznali prav v času protikoronskih ukrepov. "Največ teh primerov je bilo povezanih s skrbjo staršev glede povečanega časa uporabe zaslonov in časa, ki ga njihovi otroci preživijo na spletu, saj so poleg šolanja na daljavo in opravljanja šolski obveznosti preko zaslonov imeli bolj kot ne na voljo le druženje preko socialnih omrežij," opisuje Arh in dodaja, da so zaznali tudi velik porast spletnega nasilja pri otrocih in mladostnikih. Stanje se z odpravo ukrepov izboljšuje, "zagotovo pa ne vemo, koliko je posameznikov, ki še vedno doživljajo stiske zaradi posledic prekomerne uporabe, zasvojenosti ter spletnega nasilja v času ukrepov, ker običajno traja nekaj časa, da poiščejo našo pomoč".

Koliko časa pa je v povprečju potrebno, da posameznik najde pot iz zasvojenosti z internetom? Pomembno je ločiti med prekomernimi in zasvojenimi uporabniki, pojasnjuje Arh. Pri prvih čas učenja in vzpostavljanje uravnotežene uporabe digitalnih tehnologij traja povprečno tri mesece, če se uporabnik redno, enkrat tedensko, udeležuje svetovalnih razgovorov. Uporabniki, ki so zasvojeni, pa potrebujejo v povprečju eno leto ob redni tedenski vključenosti v program.

"Prvi korak je, da si priznamo, da imamo težave pri obvladovanju časa uporabe digitalnih tehnologij, ki pušča posledice na pomembnih področjih našega življenja in da poiščemo pomoč," je še dejal Arh. Logout programi so sicer brezplačni in dostopni vsem, vključenim pa zagotavljajo anonimnost.