Posledice podnebnih sprememb že danes predstavljajo konkretne težave tudi v slovenskem morju, je na včerajšnjem virtualnem predavanju, ki sta ga organizirala Mediteranski inštitut za okoljske študije ZRS Koper in Regionalni razvojni center Koper, navedel raziskovalec na Morski biološki postaji Piran Lipej.

V prvi vrsti je izpostavil težave sredozemske kamene korale. Gre za ogroženo vrsto, ki jo v slovenskem morju najdemo npr. v strunjanskem naravnem rezervatu, pomembna pa je zaradi svoje vloge bioarhitekta, saj v svojem okolju nudi veliko bivalnih niš različnim organizmom in s tem pripomore k biodiverziteti.

Te korale so občutljive na visoke temperature, kar lahko povzroči bledenje koral, ki je sicer povrnljivo stanje, ali v najslabšem primeru tudi njihov pogin. Oboje so pri nas že zabeležili, pri tem pa ni toliko problematična višina temperatur morja kot dejstvo, da se visoke temperature morja (tudi do 26 stopinj Celzija) ohranijo še pozno v jesen.

Zaradi tropikalizacije, tj. širjenja termofilnih vrst proti severu kot posledica dviga temperatur, pa smo vse bolj priča tudi prihodu tujerodnih vrst. Tako so v zadnjih letih tudi v slovenskem morju opazili določene vrste rib, kot npr. napihovalko in skakavko, ki poleg okoljske lahko povzročijo tudi ekonomsko škodo. Tako denimo skakavka pleni ciplje in druge komercialne vrste rib, je opozoril Lipej.

Zaradi dviga morske gladine pa je pričakovati, da bo v prihodnjih desetletjih prišlo do vdora morske vode in s tem do izginjanja obrežnih mokrišč, kot so Sečoveljske soline in Škocjanski zatok, posledično pa bo prišlo tudi do izgube biodiverzitete zaradi izgube gnezdišč za določene vrste ptic.

Poleg neposrednih pa obstajajo tudi problematike, za katere strokovnjaki še ne morejo z gotovostjo trditi, da so posledica podnebnih sprememb, kot je denimo izginjanje morskih travnikov.

Lipej je ob naštevanju vseh težav izpostavil, da na morski biološki postaji preučujejo tudi možne rešitve, kot so ponovno naseljevanje morskih travnikov, gojenje mladih koral v laboratorijskih razmerah in njihovo ponovno naseljevanje v okolje, natančen monitoring in izkoreninjenje tujerodnih vrst ter priprava predlogov tehničnih posegov v lagunska okolja, ki bi omogočili uravnoteženo izmenjavo sladke in slane vode.