Kasneje so na MZZ pojasnili, da je odločitev tržaške občinske uprave, da za občinski praznik razglasi 12. junij, dan, ko so leta 1944 jugoslovanski partizani zapustili Trst, samostojna odločitev tržaške občine.

Ministrstvo je ob tem omenilo skupno poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije iz leta 2000 kot dokument usklajenih strokovnih pogledov na zgodovino sosednjih evropskih narodov, ki ju druži skupna tragična zgodovina zadnjega stoletja. V tem dokumentu je, kot navaja MZZ, omenjeno, da so jugoslovanski partizani kot del zavezniških sil iz Trsta izgnali nemškega okupatorja, ki je v času od kapitulacije Italije v Trstu postavil Rižarno, eno najbolj zloglasnih nacističnih taborišč.

V poročilu je opisano tudi dejstvo, da so "Italiji naklonjeni prebivalci Julijske krajine jugoslovansko zasedbo doživljali kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ki jo je na Tržaškem, Goriškem in Koprskem spremljal val nasilja, ki se je odražal v aretaciji več tisoč ljudi, ki so nasprotovali jugoslovanskemu političnemu načrtu".

Na MZZ so še poudarili, da ostajajo zavezani spoštovanju sožitja med narodoma ob meji, predvsem pa spoštovanju spomina in čustev obeh narodov. "Osvoboditev izpod fašizma in nacizma, nazadnje pa tudi komunizma, je nesporna vrednota ne samo slovenskega, temveč tudi vseh evropskih narodov in je temelj EU," so poudarili in dodali, da ima ob meji zgodovina vedno dve plati. "Ne gre za to, da naše poglede na zgodovino poenotimo, gre za to, da se med seboj spoštujemo in skupaj delujemo za prihodnost," je še izpostavil MZZ.

Ministrstvo je že v prvem odzivu zapisalo, da sta Slovenija in Italija skupaj v Evropski uniji in zaveznici v Natu ter skupaj razvijata dobrososedske, prijateljske odnose, ki jih obe manjšini nadgrajujeta, in sta obrnjeni v prihodnost. Potrdili so tudi, da bo italijanski zunanji minister Luigi Di Maio 6. junija na obisku v Ljubljani in napovedali pogovore o vseh aktualnih vprašanjih.

Luigi Di Maio

Tudi v uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu tako kot na MZZ izpostavljajo, da gre za samostojno odločitev tržaške občine. Si pa želijo, da bi se dogajanje ob koncu druge svetovne vojne, pa tudi v času fašizma, predstavljalo celovito in nepristransko. "Žalosti nas, da je dejanje vrnitve Narodnega doma za nekatere kroge še vedno moteče in da poskušajo sporočilnost tega na tak način relativizirati," so še zapisali v odzivu.

Po mnenju urada kot tudi Slovenije in slovenske manjšine v Italiji je najbolj merodajna analiza pri obravnavi tega obdobja skupno poročilo slovensko-italijanske zgodovinske komisije iz leta 2000. Iz njega tudi jasno izhaja, da so prihod partizanske vojske v Trst in njen odhod različni prebivalci mesta doživeli in interpretirali različno. V uradu poudarjajo, da ima do tega vsak pravico, a ne želijo, da bi kot pravilno in legitimno doživeli le videnje enega dela trenutne politike.

V uradu so še poudarili, da si prizadevajo za priznanje in popravo vseh krivic v preteklem tragičnem stoletju. Kot so dodali, so trdno zavezani idealom dobrososedskih odnosov in sožitja med obema narodoma, med italijansko večino in slovensko manjšino v Italiji ter med slovensko večino in italijansko manjšino v Sloveniji. "Osvoboditev izpod fašizma in nacizma, nazadnje pa tudi komunizma, je nesporna vrednota ne samo slovenskega, ampak vseh evropskih narodov in je temelj EU. In če je zgodovina še tako pomembna, je še pomembneje medsebojno spoštovanje in sožitje," so še poudarili.

Sedež SKGZ v Trstu

Pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi, ki je ena od krovnih organizacij avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italiji, so v odzivu na razglasitev dneva osvoboditve Trsta izpod jugoslovanske zasedbe, kar je v torek sprejel tržaški mestni svet, ocenili, da gre za praznik, ki razdvaja in obuja stare konflikte. V SKGZ še ugotavljajo, da je določena neprikrita nestrpnost do Slovencev v nekaterih krogih še vedno prisotna.

Ob tem so v SKGZ še poudarili, da bi morale javne uprave, vsakič, ko se že nameravajo verodostojno ukvarjati z zgodovinskimi dejstvi v institucionalne namene, vselej izhajati iz skupnega poročila italijansko-slovenske komisije zgodovinarjev izpred 20 let, ki je med drugim po navedbah SKGZ ugotovila, da imajo različne duše Trsta skupne zgodovinske korenine, še danes pa jih ločuje več različnih spominov.

"V navdihu in stališčih občinskega praznika, ki ga je desnosredinska mestna skupščina sprejela na županov predlog, se večina avtohtone slovenske narodne skupnosti ne prepozna, zato imamo sedaj nov praznik, ki razdvaja občane, obuja stare konflikte, je izključujoč in zakrknjen, namerno spregleduje potrebe mladih ljudi po povezovanju in nadgradnji družbenih odnosov in ne upošteva možnosti nastavitve pluralne spominske pripadnosti mestu Trst," je v sporočilu zapisala predsednica SKGZ Ksenija Dobrila.