Z željo po transparentnem in pravno zakonitem poslovanju si je vodstvo UP sedem mesecev prizadevalo odpraviti zahtevek svojega matičnega ministrstva, ki univerzo terja zaradi domnevno nenamenske porabe sredstev v zvezi s Kampusom Livade v mandatu sedanjega rektorja. Pri tem velja omeniti, da isto ministrstvo sploh ni reagiralo na ugotovitve uradne revizije Urada za nadzor proračuna Ministrstva za finance, ki je ugotovilo dejansko nenamensko rabo prejšnjega vodstva UP pri vodenju iste investicije.

Predstavniki univerze na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) v vsem tem času niso našli sogovornika, ki bi sploh vsebinsko poznal njihov zahtevek in bi se o tej zadevi lahko kompetentno pogovarjal. Nejasno je, kako lahko MIZŠ za pogodbo, sklenjeno z istim izvajalcem za skupno vrednost 250.000 evrov, od tega 50.000 evrov opredeli kot namensko porabljena sredstva, 200.000 evrov pa je, tako MIZŠ, nenamensko porabljenih. V zahtevkih MIZŠ je še več drugih nejasnosti, vendar na UP pojasnjujejo, da ministrstvu, kot že rečeno, ne dobijo sogovornika glede navedene vsebine.

Zahteva in sklep postopkovno nenavadna

Na UP komentirajo, da sta zahteva ministrstva in sklep ministra postopkovno nenavadna, saj nista predvidela nikakršne možnosti odziva UP na domnevne ugotovitve in ne vsebujeta nikakršnega pravnega pouka. V tovrstnih zadevah je, skladno z Zakonom o upravnih postopkih, vedno predvidena možnost za posredovanje pripomb prizadete strani, do katerih se izdajatelj sklepov običajno opredeli. Prav tako mora biti vedno navedena na levi strani dokumenta oseba, ki je postopek vodila. Pred dnevi sprejeti sklep ministra, pa niti z besedo ne omenja dokumenta, s katerim je UP v celoti vsebinsko zavrnila zahtevek MIZŠ in prav tako ne predvideva nikakršne možnosti za ugovor na tak sklep.

To je že drugi sklep ministra MIZŠ, ki je po oceni UP pravno sporen. V novembru 2013 je UP namreč prejela ministrov sklep o uvedbi dodatne revizije, ob upoštevanju katerega bi rektor ravnal nezakonito. Po 47. členu Zakona o revidiranju mora namreč biti sklenjena pogodba med revidirancem in revizorjem. Kljub temu da je univerza ministrstvo pozvala k predložitvi take pogodbe, je MIZŠ ni zagotovilo.

Vodstvo UP je zato zadevo v zvezi s sklepom ministra o reviziji podalo v presojo sodnim organom, pri čemer pa bo, kot že v mnogih primerih doslej, argumente UP upoštevala šele višja stopnja sodišča. Tudi o sklepu ministra glede vračila domnevno nenamensko porabljenih sredstev za investicije bo očitno moralo presojati sodišče.