Pučnik se je rodil 9. marca 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Od leta 1989 do 1993 je bil predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS) oz. Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS), ki se je pozneje preimenovala v SDS.

Pučnik je po vrnitvi iz Nemčije, kamor je emigriral zaradi šikaniranja takratnih oblasti, postal tudi predsednik Demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je zmagala na volitvah 1990. Takrat je bil kandidat Demosa na volitvah za predsednika predsedstva Slovenije, v predsedniški tekmi pa ga je premagal Milan Kučan. Pučnik je bil leta 1992 v prvi vladi Janeza Drnovška podpredsednik vlade, na volitvah 1992 pa je bil izvoljen za poslanca DZ, kjer je med drugim vodil parlamentarno preiskovalno komisijo za povojne množične poboje.

Vodenje SDSS je leta 1993 prepustil Janezu Janši, leta 1997 pa se je umaknil iz aktivne politike. Nazadnje je bil častni predsednik SDS.

Kot je že pred desetletjem povedal njegov nekdanji sodelavec Milan Zver, Pučnik velja za največjega slovenskega politika sodobne Slovenije in enega od najpomembnejših Slovencev nasploh. Njegova vloga je po Zverovi oceni neprecenljiva zlasti v času osamosvajanja, ker je znal dobro oceniti položaj in ker je videl nekoliko dlje.