Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal generalni direktor Finančne uprave RS (Furs) Peter Jenko, je bilo v nedeljo popoldne opravljenih rezervacij še za dodatnih 23.000 bonov. Skupno je bone doslej unovčilo 130.000 upravičencev, kar pomeni, da nekateri bon izkoristijo v več delih - takšnih je bilo doslej okoli 40 odstotkov upravičencev. V povprečju je izkoriščen bon v višini 140 evrov.

Na Obalo 'priteklo' skoraj šest milijonov evrov

Največ bonov je bilo izkoriščenih v poletnih turističnih destinacijah - na Obali, na Gorenjskem in v Posočju, tudi v termah. Med občinami izstopajo Portorož, Izola, Moravske Toplice, Kranjska Gora in Podčetrtek. Doslej je bilo 44 odstotkov bonov uporabljenih za hotelsko namestitev, 20 odstotkov v apartmajih in 10 odstotkov v kampih. Največ bonov je bilo doslej unovčenih v hotelih Histrion (za okoli 290.000 evrov), Sotelia (za okoli 230.000 evrov) in Delfin (za okoli 260.000 evrov) ter v kampu v Ankaranu (za okoli 170.000 evrov).

Do 15. julija je bilo tako daleč največ turističnih bonov unovčenih v Portorožu, in sicer 19.658. Skupno to nanese 3.013.378 evrov. Sledi Izola s 6325 unovčenimi vavčerji v vrednosti 979.637 evrov. Ankaran se nahaja na šestem mestu s 4163 koriščenji turističnih bonov v vrednosti 594.573 evrov. Na devetem in desetem mestu sta Piran in Koper. V Piranu je bilo koriščenih 3798 bonov v vrednosti 557.996 evrov, v največjem obalnem mestu, Kopru, pa 3324 vavčerjev v vrednosti 446.547 evrov. Skupaj je bilo torej v vseh obalnih mestih unovčenih 37.268 turističnih bonov, ki so na Obalo prinesli 5.592.131 evrov.

Glavnina bonov je uporabljenih za nastanitev do sedem dni, pri čemer jih je bilo doslej največ unovčenih za od dve do štiri nočitve, za (podaljšan) konec tedna. Povprečna starost upravičenca, ki je doslej bon izkoristil, je nekaj manj kot 40 let. Povprečna starost osebe, ki bon prenese na drugega upravičenca (ta ga mora nato izkoristiti v enem delu), je 63,5 leta. Prebivalci Ljubljane in Maribora so bone najpogosteje izkoristili na Obali, na Gorenjskem in v termah, prebivalci Kopra na Gorenjskem in v termah.

Jenko je tudi izrazil zadovoljstvo, da sistem rezervacij in unovčitev zaenkrat deluje stabilno, doslej večjih težav niso imeli. Veliko je zanimanje tudi za informacije, ki jih Furs posreduje prek klicnega centra - doslej je 30 uslužbencev Fursa odgovorilo na 15.000 klicev in 1500 elektronskih sporočil.

Turistični boni dobili poseben nadimek 

Minister Počivalšek je na novinarski konferenci ocenil, da so ljudje ukrep dobro sprejeli. Na to po njegovih besedah kaže tudi izraz za bone, ki da se je prijel med ljudmi - "počivavčer". "Če se ljudje šalijo na ta račun, s tem smislom za humor kažemo na pozitiven odnos do ukrepa," je ocenil. "Po enem mesecu se kaže, da je ukrep zelo priljubljen med ljudmi, da so ga sprejeli za svojega, da ga razumejo kot smiselnega ... Na drugi strani, glede ponudnikov, smo se hitro odzvali na pozive tistih, ki so ostali zunaj ukrepa, tako da sedaj velja za vse ponudnike turističnih namestitev, tako stalne kot sezonske," je dodal minister.

Ocenil je, da se bodo boni uporabili povsod po državi, tako da bo učinek ukrepa - poleg neposrednega priliva nastanitvenim obratom in posrednega učinka širše v panogi - tudi odkrivanje skritih kotičkov po državi, ter da bi se lahko tudi v prihodnje delež domačih turistov v Sloveniji povečal.

Objavljenih tudi več javnih razpisov 

Za pomoč turistični panogi so v sodelovanju s predstavniki turističnega gospodarstva objavili tudi več javnih razpisov, ki vključujejo smernice za varovanje zdravja turistov in zaposlenih, in sicer za dvig kompetenc vodilnih turističnih destinacij in razvoj turistične ponudbe za leti 2020 in 2021 (vrednost 5,48 milijona evrov), za spodbujanje uvajanja okoljskih znakov za turistične nastanitve za leti 2019 in 2020 (105.000 evrov) ter za podporo makro, malim in srednje velikim podjetjem s področja turizma za povečanje snovne in energetske učinkovitosti (21,5 milijona evrov). V pripravi sta tudi razpisa za energetsko sanacijo planinskih koč (pet milijonov evrov) ter za pomoč malim in srednje velikim podjetjem s področja gostinstva in turizma (predvidoma med 13 in 16 milijonov evrov nepovratnih sredstev).

Minister je dejal, da standardi, ki jih je treba zaradi epidemije izvajati, v Sloveniji dejansko niso nič novega. "Naš turizem jih zaradi majhnosti in butičnosti neguje in razvija. Verjamem, da je sedaj priložnost, da se tega še bolj odgovorno in hitro lotimo," je povedal, a opozoril, da nekateri ukrepov ne izvajajo. "Na prvem mestu je zdravje in to bo našemu turizmu dalo prednost," je poudaril.

Želi si, da bi v preostanku poletja stanje glede okužb ohranili v sedanjih okvirih. Vmes smo se glede spoštovanja ukrepov za preprečitev širjenja "malo sprostili", je dejal minister, ki pa verjame, da bo sedanja streznitev v obliki povečevanja okužb v soseščini in Sloveniji pripomogla k temu, da bomo odgovorno ravnali.

Ukrepe za pomoč gospodarstvu bo država izvajala tudi naprej, niso "časovno zaklenjeni", je zagotovil in dodal, da nočejo, da se ponovi zgodba iz leta 2008, "ko smo padli v tesno socialno zanko".

Napovedal je, da bodo še pred koncem poletja pripravili načrt za okrevanje gospodarstva, da bo to bolj konkurenčno in posredno bolj vidno v mednarodnem okolju. Študijo in akcijski načrt pripravljajo skupaj z ekipo z ljubljanske ekonomske fakultete, ki jo vodi profesor na tej fakulteti Dušan Mramor.