Že leta 2012 bi morala Slovenija za znanost in raziskave nameniti odstotek BDP-ja javnih sredstev, v letu 2020 pa bi morali doseči 1,5-odstotni delež, trenutno pa smo zgolj na 0,39 odstotka. Številke, ki odražajo katastrofalne razmere, močno skrbijo slovenske znanstvenike in raziskovalce, ki s tem želijo seznaniti širšo javnost, hkrati pa ponovno potrkati na vrata politike.

Kot pravi direktor ZRS Koper in soorganizator dr. Rado Pišot, so politične stranke pred lanskoletnimi parlamentarnimi volitvami vse po vrsti ugotavljale, da je za raziskovalce v Sloveniji namenjenih premalo sredstev, a le redki so to konkretno opredelili v svojem programu.

Po mnenju Pišota je dialog med znanostjo in gospodarstvom pomanjkljiv, saj ne prihaja do pravega sodelovanja in ustrezne absorbcije znanja.

Uvodna izhodišča bodo na sredini javni tribuni podali dr. Oto Luthar, Shod za znanost, prof. dr. Sonja Lukanović – KOSRIS, prof. dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, ter dr. Robert Golob, predsednik uprave GEN-I.

Organizatorji želijo poleg premisleka o trenutnem stanju v slovenski znanosti, poiskati tudi rešitve in smernice, da bi bila znanost tudi v Sloveniji v 21. stoletju ena ključnih dejavnosti zagotavljanja razvoja in blagostanja. Brez ustreznih vlaganj, razvoja raziskovalne infrastrukture ter sodobne in razvojno naravnane administrativne organiziranosti – novega zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti – bo namreč to nemogoče doseči.