Na ljubljanski policijski upravi se v sektorju kriminalistične policije s primeri domnevno ukradenih otrok na območju Ljubljane ukvarjajo od leta 2023, je povedal vodja skupine za krvne in seksualne delikte Goran Novak. Do danes so v obravnavo prejeli 49 primerov in jih skoraj v celoti zaključili, le dva primera sta še odprta.

Za primere, ki so jih zaključili, so poročilo predali Specializiranemu državnemu tožilstvu (SDT). A to ne pomeni, da je predkazenski postopek že končan, saj morajo določene podatke preverjati na podlagi usmerjanja tožilca, je pojasnil. Poleg tega naknadno pridobivajo nekatere listine, ker so bile nečitljive.

Opozoril je, da je pridobivanje podatkov odvisno od institucij, od katerih pridobivajo dokumentacijo. Poglavitne listine, kot je zdravstvena dokumentacija, dobivajo od Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, od inštituta za patologijo obdukcijske zapisnike in tkivne bloke z biološkim materialom.

Gre za primere vse od leta 1954 do 90. let. "Nekaj od teh otrok je bilo mrtvorojenih, nekaj jih je umrlo nekaj ur po rojstvu, nekaj pa nekaj dni po rojstvu. V večini teh primerov je bila opravljena obdukcija," je dejal. Opravili so tudi primerjave, ki so pokazale identičnost parafinskega vzorca z DNK matere. "To pomeni, da je ta otrok dejansko umrl, kar smo zapisali tudi v poročilo," je pojasnil Novak.

Povedal je še, da so od ljubljanskega pokopališča Žale, kje so bili otroci pokopani, dobili nekatere oznake pokopanih mest, ki niso natančne, ker niso računalniško evidentirane.

"Zaenkrat nimamo potrjenih utemeljenih sumov storitve kaznivih dejanj. En sam primer je bil, da mogoče porodničar ni ravnal v skladu s pravili stroke in ni dal anestezije materi, vendar je kaznivo dejanje zastaralo," je odgovoril predsednici komisije Alenki Jeraj (SDS) na vprašanje, če so ugotovili sume kaznivih dejanj.

Preiskovalna komisija je na delno zaprti seji zaslišala Majdo Pajnkihar, ki je od leta 1986 do leta 1993 opravljala delo glavne medicinske sestre za neonatologijo v mariborski bolnišnici. Opisala je delo, ki ga je opravljala, in poudarila, da so na njen oddelek oz. v štacijo (v stari bolnišnici) pripeljali vedno zdravega otroka, bolnega bi premestili na pediatrični oddelek. "Takrat so bile babice v porodnih sobah, otroci v štaciji, mame na oddelku," po izgradnji nove porodnišnice pa so bile mame skupaj s svojimi novorojenci, je dodala.

Pajnkihar je zanikala, da bi kdajkoli slišala za domnevno krajo otroka ali da bi mrtvega otroka pokopali k odraslemu v krsti. V primeru smrti otroka se ne spomni, kako je potekal protokol. O predmetu preiskave je izvedela od komisije. Zdi se ji neverjetno, da bi to kdo storil, ker je bilo ob porodu vedno veliko osebja. A dopušča možnost, da so se dogajale napake, kar pripisuje takratnemu zdravstvenemu sistemu in pomanjkanju komunikacije in obveščenosti bolnic.

Komisija je sicer potrdila, da je pred počitnicami sprejela dokazni sklep s predlogom, naj preiskovalni sodnik odredi izkop in pregled okostja na ljubljanskih Žalah. Za to se je komisija odločila, ker so na Žalah mami dejali, da je tam pokopan njen otrok. "Da bi izključili možnost, da je morda še živ, smo želeli to preveriti, a se je nato zakompliciralo. Iz Žal so nas obvestili, da je to skupni grob in da predvidevajo, da je njen otrok v njem, ni pa nujno," so navedli.

V drugi polovici avgusta so napovedali, da bodo predlog za izdajo odredbe za izkop in DNK analizo poslali preiskovalnemu sodniku stvarno in krajevno pristojnega sodišča.