Avstrijsko ustavno sodišče je z odločitvijo, ki jo je sprejelo po pobudi vrhovnega sodišča in dveh žensk, ki živita v lezbični skupnosti, odpravilo sedaj veljavna določila v zakonu o oploditvi z medicinsko pomočjo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Za odpravo ima sicer zakonodajalec čas do 31. decembra letos, vse dotlej pa bo v veljavi sedanja ureditev, z izjemo omenjenega lezbičnega para, je na novinarski konferenci poudaril predsednik ustavnega sodišča.

Ustavno sodišče je odločitev utemeljilo predvsem s tem, da za sedanjo ureditev, ki ženske v lezbični skupnosti diskriminira, "ni posebej prepričljivih ali tehtnih razlogov", ki jih v svoji sodni praksi terja Evropsko sodišče za človekove pravice.

Razlog, na katerega se je skliceval zakonodajalec - preprečitev nevarnosti, ki naj bi jo predstavljal obstoj nadomestne matere -, prav pri oploditvi z darovano spermo odpade. Ta oblika umetne oploditvi tudi ne odpira posebnih etničnih ali moralnih vprašanj, saj je namreč potek nosečnosti in rojstva v veliki meri enak naravnemu - za razliko od oploditve z zarodnimi celicami v laboratoriju ali darovanimi jajčeci.

Po mnenju avstrijskega ustavnega sodišča argument v tem primeru ne more biti niti "zaščita družine". "Istospolna partnerstva družbeno gledano niso zamenjava za zakon oz. življenjsko skupnost med moškim in žensko, temveč se jim pridružujejo," je med drugim utemeljilo sodišče.

Odločitev se sicer nanaša izključno na ženske, ki živijo v lezbični skupnosti, ni pa se sodišče izrekalo o tem, ali bi moralo to imeti posledice tudi za samske ženske. Odločitev prav tako ne pomeni, da bi morala biti moškim, ki živijo v homoseksualni skupnosti, poslej omogočena pravica do nadomestne matere za otroka. "O tem bo moralo ustavno sodišče - kar je v prihodnosti pričakovati - odločiti tedaj," je dejal Holzinger.

Kako je to področje urejeno v Sloveniji?

V Sloveniji to področje ureja zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, o katerem so se volivci leta 2001 izrekali na referendumu. Udeležilo se ga je približno 35 odstotkov volivcev, več kot 70 odstotkov med njimi pa je nasprotovalo prvotni različici, po kateri bi imele pravico do postopkov tudi samske ženske. Eden glavnih argumentov nasprotnikov je bil, da bi tako do otrok lahko prišle tudi istospolno usmerjene ženske.

Marca lani je skupina 38 poslancev SD, PS, DeSUS in DL na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti zakona, ker so do postopkov upravičeni samo pari v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, samske ženske pa ne. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti dela omenjenega zakona je že pred tem vložila pobudnica, toda ustavno sodišče jo je januarja lani zavrglo, ker je ocenilo, da ni izkazala pravnega interesa.