Do poškodbe pri skoku v vodo na glavo najpogosteje pride, ker poškodovanci skočijo v vodo, ne da bi se pri tem prepričali, kako globoka je voda. Zaradi nepremišljenosti, včasih celo zaradi vpliva alkohola, ne preverijo globine morja, reke ali jezera. "Običajno so poškodovani mladi in aktivni ljudje, ki se jim življenje pri taki poškodbi obrne na glavo. Večinoma so to moški," je dejal Vesel. 

Do poškodbe pride, ker z glavo trčijo ob tla, skalo ali kakšnega drugega plavalca. Tudi pri napačno izvedenem skoku z višine lahko pride do poškodbe, kar se sicer zgodi redkeje. Pri manjših poškodbah gre za rane na glavi ali udarnine. Pri hujših poškodbah pa lahko pride celo do poškodbe vratne vretence, glave ali hrbtenjače.

Sama hrbtenjača je okvarjena ob trenutku poškodbe. Pri tem je po Veselovih besedah pomembno, da zlomljena ali premaknjena vretenca čim prej uravnajo in utrdijo, da ne pride do dodatnih poškodb. Dostikrat poškodbe pustijo dolgotrajne posledice. V UKC Ljubljana poškodovance operirajo takoj, ko opravijo diagnostične raziskave.

Tako poškodovancu ponudijo čim boljše možnosti okrevanja, saj so z raziskavami, ki so jih objavili, dokazali, da čim hitrejše operiranje pripomore k boljšemu okrevanju bolnikov, je poudaril. "Kljub opozorilom se število poškodb ni bistveno zmanjšalo. Ljudi bi bilo treba bolj agresivno opozarjati in ozaveščati, da naj bodo previdni pri skakanju v vodo na glavo," še dodaja Vesel.