Odkritje "božjega delca" oz. Higgsovega bozona je tako v vrhu znanstvenih dosežkov leta, če ne celo desetletja. Znanstveniki mednarodnega raziskovalnega centra Cern v Švici so z dokazom o obstoju delca, ki daje vsem drugim delcem maso, dokončno potrdili teorijo standardnega modela fizike delcev. Zasluge za odkritje, ki so ga objavili 4. julija, pa si lahko pripnejo tudi slovenski znanstveniki, ki so sodelovali pri projektu.

Veliko odkritje v Cernu

Pred tem so se v Cernu sicer posuli s pepelom za napačno ugotovitev, da naj bi bili subatomski delci nevtrini hitrejši od svetlobe, kar so pokazali rezultati raziskav iz septembra lani. To bi na glavo postavilo vse sodobne teorije fizike, da je svetlobna hitrost konstantna in največja v vesolju. Marca so nato sporočili, da raziskave niso dale pravih rezultatov.

Med znanstvenimi dosežki leta velja izpostaviti tudi uspeh japonskih znanstvenikov, ki so iz izvornih celic ustvarili delujoča človeška jetra. S tem se je okrepilo upanje o uspešni izdelavi nadomestnih organov za tiste, ki potrebujejo presaditve.

Umrl legendarni Neil Armstrong, na Marsu Curiosity

Nadaljevalo se je tudi osvajanje vesolja, čeprav se je moral svet letos posloviti od prvega človeka na Luni - ameriški astronavt Neil Armstrong, ki je naredil "majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo", je umrl 25. avgusta.

Že nekaj dni zatem pa je Nasa poskrbela za nov skok človeštva. 6. avgusta je na Marsu pristal novi raziskovalni robot in vesoljski laboratorij Nase, poimenovan Radovednost (Curiosity), ki zdaj s kemičnimi analizami prsti in kamnin išče dokaze, ali so na Rdečem planetu pogoji za življenje oz. ali so morda kdaj obstajali.

Podkrepljena z uspehi je Nasa konec leta napovedala, da bo okrepila misije na Mars, po letu 2030 pa bo tja poslala tudi človeka. Da se bo lahko posvetila tem ciljem, Nasa računa tudi na zasebna podjetja, ki naj bi v prihodnje namesto njenih raketoplanov oskrbovala Mednarodno vesoljsko postajo (ISS).

Prvo komercialno plovilo v vesolju in vsemogočni Felix

Letos je podjetje SpaceX to že začelo uresničevati. Kapsula "Zmaj" (Dragon) je 25. maja postalo prvo komercialno plovilo, ki se je spojilo z ISS. Prvi tovor na postajo pa je nato pripeljala oktobra.

Oktobra je z dosežkom, ki je doslej veljal za nemogočega, veliko pozornost vzbudil avstrijski avanturist Felix Baumgartner. S skokom z rekordne višine 39 kilometrov je v prostem padu kot prvi človek izven kakega plovila prebil tudi zvočni zid in postavil hitrostni rekord 1,24 macha oz. 1342 kilometrov na uro. Njegov skok so spremljali milijoni po svetu.

Slovenec preletel svet

Tudi dosežek slovenskega pilota Matevža Lenarčiča ni bil od muh - od januarja do aprila je z ultralahkim letalom, ki sicer ni namenjeno za tovrstne podvige, obkrožil svet in preletel 100.000 kilometrov. Šestkrat je preletel ekvator, prečkal več kot 60 držav na sedmih celinah, 120 nacionalnih parkov in tri oceane.

Navdušil je tudi švicarski pustolovec Bertrand Piccard, ki je na 19-urnem poletu iz Španije v Maroko s svojim letalom na sončno energijo dokazal, da tovrstna letala lahko letijo tudi ponoči in brez dodatnega goriva. Zdaj že načrtuje polet okoli sveta.

Svejevrstno tudi Korejec Psy

Svojevrsten dosežek je uspel tudi južnokorejskemu raperju Psyju. Njegov Gangnam style je postal najbolj gledan video vseh časov, pa čeprav je v korejščini. Na spletnem portalu Youtube si ga je od julija ogledala že skoraj milijarda ljudi, dosežek, ki je za mnoge uveljavljene umetnike prava znanstvena fantastika. Tudi za naslednjega najbolj gledanega, Justina Bieberja, ki ima z videom Baby dobrih 810 milijonov ogledov.

Konec sveta ni bilo

Na uresničevanje znanstvenofantastičnih zamisli spominja tudi dosežek ruskih znanstvenikov, ki jim je uspelo obuditi rastline iz semen, starih 30.000 let, ki so jih našli v sibirskem permafrostu. Gre za pionirski dosežek, ki odpira vrata oživitvi drugih rastlinskih, morda pa tudi živalskih vrst - podobno kot v Jurskem parku.

Svet je z nestrpnostjo pričakoval tudi "konec sveta", ki naj bi ga starodavni Maji napovedali za 21. 12. 2012. Pri izračunih so se očitno zmotili, so pa pri Nasi že izračunali, kdaj bo za Zemljo zagotovo vsega konec. Če ne prej, čez štiri milijarde let, ko se bo v našo galaksijo zaletela sosednja Andromeda. Približuje se nam s hitrostjo 402.000 kilometrov na uro.